V Zagrebu je 12. februarja potekal 15. bilateralni sestanek med Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in hrvaškim Direktoratom za civilno zaščito. Srečanje je potekalo v okviru izvajanja dvostranskega sporazuma o zgodnji izmenjavi informacij ob radiološki nevarnosti in je bilo namenjeno nadaljnji krepitvi sodelovanja na področju jedrske in sevalne varnosti.
Hrvaško delegacijo je vodila Renata Laknar, slovensko pa direktor uprave Igor Sirc. Obe strani sta poudarili, da redni sestanki in usklajevanje ukrepov predstavljajo ključno podlago za zagotavljanje varnosti prebivalcev na obeh straneh meje.
Na srečanju so si izmenjali informacije o zakonodajnih spremembah in organizacijskih novostih, ki vplivajo na upravljanje jedrske varnosti.
Zakonodajne novosti in strateške usmeritve
Slovenska stran je predstavila sprejetje novele Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo ter pripravo podzakonskih aktov na področju varovanja jedrskih snovi in omejitev rabe prostora v bližini jedrskih objektov. Gre za del širšega prizadevanja za krepitev institucionalnega okvira in uskladitev z mednarodnimi standardi.
Hrvaška delegacija je poročala o načrtovanem sprejemu nove strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki in o ustanovitvi delovne skupine za jedrsko energijo v okviru ministrstva za gospodarstvo. S tem želi Hrvaška sistematično urediti vprašanja dolgoročnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in prihodnje energetske usmeritve.
Radioaktivni odpadki iz Krškega
Pomemben del razprave je bil namenjen ravnanju z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki iz Nuklearna elektrarna Krško. Slovenija je predstavila napredek pri izgradnji Odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke ter časovnico iz nacionalnega programa.
Hrvaška stran je predstavila aktivnosti za prevzem svojega deleža odpadkov, zlasti postopke umeščanja in gradnje skladišča na lokaciji Čerkezovac, kjer naj bi dolgoročno skladiščili hrvaško polovico radioaktivnih odpadkov iz Krškega.
Vprašanje odpadkov ostaja eno ključnih odprtih tehničnih in političnih vprašanj skupnega upravljanja elektrarne, zato je usklajevanje med državama strateškega pomena.
Pripravljenost na izredne dogodke
Posebna pozornost je bila namenjena tudi pripravljenosti na izredne dogodke. Slovenija je predstavila prenovo mreže zgodnjega obveščanja, nadgradnjo merilne opreme in razvoj informacijskih rešitev za izmenjavo podatkov o radiološkem monitoringu.
Dogovorjeno je bilo nadaljnje sodelovanje hrvaških strokovnjakov na vajah v Sloveniji, okrepitev izmenjave znanja na področju ocenjevanja doz ter usklajevanje ukrepov v primeru nesreče v Krškem.
Preberite več:
Sogovorniki so poudarili, da je visoka raven varnosti možna le ob redni komunikaciji, izmenjavi podatkov in medsebojnem zaupanju. Redni bilateralni sestanki tako ostajajo ključni mehanizem za skupno upravljanje tveganj, ki presegajo državne meje.
