Slovenija je po deležu lastništva kriptovalut na samem vrhu evroobmočja. Po raziskavi Evropske centralne banke (SPACE 2024) ima kar 15 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije v lasti kriptovalute, kar je največ med državami evroobmočja.
Podatek je še bolj zanimiv v luči dejstva, da država do danes nima posebnega zakona o obdavčitvi dobičkov iz kriptosredstev. Poskusi uvedbe 25-odstotnega davka so konec leta 2025 obstali v zakonodajnem postopku. Slovenija je tako ostala ena redkih držav v regiji, kjer sistemske obdavčitve kapitalskih dobičkov iz kripta ni.
Davčna slepa pega
Trenutno v Sloveniji ni splošnega davka na dobiček fizičnih oseb iz trgovanja s kriptovalutami, razen v primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti. To pomeni, da država dejansko ne ve, kolikšen obseg premoženja državljani držijo v digitalnih sredstvih.
To odpira dve vprašanji. Prvo je fiskalno, kolikšen potencialni proračunski vir ostaja neizkoriščen. Drugo je regulativno, saj od leta 2026 začne veljati evropska direktiva DAC8, ki bo uvedla obvezno poročanje ponudnikov kriptostoritev davčnim organom. Transparentnost bo večja, davčna politika pa bo morala slediti.
Spodnja primerjava podatkov ECB kaže, da je Slovenija izjema tako po razširjenosti lastništva kot po davčni ureditvi.
Lastništvo kriptovalut in davčna ureditev
| Država | % odraslih s kripto | Davek na kripto dobiček |
| Slovenija | 15 % | 0 % (ni posebnega zakona) |
| Grčija | ~14 % | 15 % |
| Hrvaška | ~11 % | 12 % |
| Nemčija | 6 % | 0 % po 1 letu imetništva |
| Nizozemska | 6 % | ~31 % (v okviru obdavčitve premoženja) |
Koliko dolgo še brez sistemske obdavčitve?
Predlog 25-odstotnega davka na dobičke iz kriptovalut je bil jeseni 2025 ocenjen kot primeren za nadaljnjo obravnavo, nato pa je bil umaknjen z dnevnega reda. Slovenija je tako vsaj do leta 2027 ostala brez posebnega režima.
Z uvedbo DAC8 bo Finančna uprava dobila dostop do podatkov o transakcijah prek kripto platform. S tem se zapira informacijska vrzel, ki je doslej omogočala relativno nevidnost tega segmenta premoženja.
Če ima 15 odstotkov odraslih prebivalcev kripto sredstva, govorimo o enem najvišjih deležev v evroobmočju. To pomeni, da je kripto v Sloveniji postal del širšega investicijskega portfelja, ne več le nišna špekulacija.
Preberite več:
Davčna slepa pega tako postaja politično in fiskalno vprašanje. Slovenija je trenutno kripto oaza v evroobmočju, a z evropskimi pravili o poročanju in pritiskom na enotno obdavčitev kapitala se prostor za izjeme hitro oži.
