V letu 2024 so izdatki sektorja država dosegli 46,5 odstotka BDP. To pomeni, da skoraj vsak drugi evro celotnega slovenskega BDP predstavlja javna poraba, kar se v Evropi sicer ne zdi nič nenavadnega, saj so številne države EU pri podobnih deležih. Struktura porabe pa pokaže, kje Slovenija vlaga največ in kje se največ poznajo spremembe.
Največji del izdatkov je tudi lani padel na dve področji, ki sta za državo dolgoročno ključnega pomena. To sta socialna zaščita in zdravstvo. Skupaj predstavljata več kot polovico vseh javnih izdatkov. Toda podrobnejši pregled pokaže, da se je razmerje med posameznimi področji nekoliko spremenilo, kar odraža staranje prebivalstva, razmere na trgu dela ter reforme v zdravstvu.
Socialna zaščita ostaja največji javnofinančni izdatek
Izdatki za socialno zaščito so leta 2024 dosegli 17,1 % BDP, kar je največ med vsemi področji. Nominalno so se povečali za 7,2 % in dosegli 11,505 milijarde evrov, kar je dobra tretjina vseh državnih izdatkov.
Približno 90 odstotkov teh sredstev predstavljajo socialni prejemki in transferi v naravi. To pomeni, da so izdatki neposredno povezani s pokojninami, nadomestili in drugimi oblikami podpore prebivalstvu.
Med posameznimi kategorijami tudi tokrat izstopa področje starosti, predvsem starostne pokojnine. Izdatki so zrasli za 9,4 %, na 6,916 milijarde evrov. To odraža več hkratnih trendov – staranje prebivalstva, rast števila upokojencev in prilagoditve pokojnin zaradi inflacije.
Za področje bolezni in invalidnosti je država namenila 1,729 milijarde evrov, kar pomeni 7,1-odstotno rast. Gre predvsem za boleznine in invalidske pokojnine.
Sledijo izdatki za družine in otroke, ki so se povečali za 4 %, na 1,205 milijarde evrov, ter sredstva za brezposelnost, ki so porasla za 3,2 %, na 202 milijona evrov.
Če primerjamo s povprečjem EU, se Slovenija po deležu izdatkov za socialno zaščito uvršča v sredino. Države, kot so Francija, Italija in Avstrija, za socialno varnost namenijo precej višji delež BDP, predvsem zaradi pokojnin in zdravstvenih sistemov. Po drugi strani pa so srednjeevropske države, kot Madžarska in Slovaška, pod slovensko ravnijo. To pomeni, da Slovenija sledi evropskemu trendu, vendar brez izrazitih odstopanj navzgor.
Po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja močna rast izdatkov v zdravstvu
Drugo največje področje javnih izdatkov je zdravstvo, ki je leta 2024 predstavljalo 8,0 % BDP oziroma 5,402 milijarde evrov. To je kar 15 % več kot leto prej.
Rast izdatkov ni posledica dramatičnega povečanja porabe, temveč sprememb v financiranju: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba novega obveznega zdravstvenega prispevka sta premaknila določena sredstva v javnofinančni sistem.
Največji delež izdatkov predstavljajo sredstva za zaposlene (36 %), sledijo socialni transferji v naravi (30 %) ter vmesna potrošnja (25 %). Bolnišnične storitve so predstavljale 3,4 % BDP, zunajbolnišnične 2,4 %, medicinski pripomočki in oprema pa 1,5 %.
Zanimiv trend je opazen pri izdatkih za javno zdravstvo, kjer so stroški po koncu epidemije covid-19 še naprej padali – lani za dodatnih 42 milijonov evrov.
Manj za ekonomske dejavnosti, več za investicije
Država je leta 2024 za ekonomske dejavnosti namenila 5,7 % BDP, kar je manj kot leto prej (6,6 %). Izdatki so bili skupno 332 milijonov evrov nižji, predvsem zaradi 41-odstotnega padca subvencij – ki so bile leto prej visoke zaradi kriznih energetskih ukrepov.
So se pa povečale bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za 96 milijonov evrov, kar pomeni, da država kljub nižjim subvencijam povečuje vlaganja v infrastrukturo. Marsikateri izdatek v tem delu je povezan tudi z ukrepi po katastrofalnih poplavah leta 2023.
Izobraževanje, javna uprava in ostala področja
Za izobraževanje je država namenila 5,5 % BDP oziroma 3,710 milijarde evrov, 6,5 % več kot leto prej. Javna uprava je predstavljala 4,6 % BDP, pri čemer največji del še naprej pripada servisiranju javnega dolga – obresti so se povečale za 8,5 %, na 856 milijonov evrov.
Med manjšimi področji izstopajo javni red in varnost z 1,5 % BDP, rekreacija, kultura, religija: 1,5 % BDP, obramba: 1,4 % BDP, varstvo okolja: 0,7 % BDP, stanovanjska politika in prostorski razvoj: 0,4 % BDP.
Preberite več:
Ti deleži so v skladu z evropskimi povprečji, pri čemer je Slovenija tradicionalno šibkejša pri vlaganjih v stanovanjsko politiko – kar se pozna tudi v trenutni stanovanjski krizi.
