Slovenija se je skupaj z Italijo in Romunijo uvrstila med tri države članice EU z najvišjo stopnjo prenosa ključnih predpisov za pospešitev dovoljenj za obnovljive vire energije, medtem ko evropsko solarno tržište prvič po skoraj desetletju beleži upad.
Po najnovejšem poročilu SolarPower Europe o stanju dovoljenj za obnovljive vire energije je Slovenija prenesla ali začela prenašati v nacionalno zakonodavstvo 78 odstotkov ključnih ukrepov iz direktive o obnovljivih virih energije (RED III). Na nasprotnem koncu lestvice je Latvija z le 13 odstotki, Francija, Hrvaška, Nizozemska in Slovaška pa dosegajo 22 odstotkov.
Povprečna stopnja prenosa predpisov v 20 ocenjenih državah članicah znaša manj kot 50 odstotkov, čeprav je bil rok za prenos določb direktive RED III 30. junij 2024. Direktiva določa zavezujoč minimalni cilj 42,5 odstotka obnovljivih virov energije do leta 2030.
Dobri rezultati Slovenije na regulatornem področju prihajajo v času, ko se evropsko solarno tržište sooča s strukturnimi težavami. Po podatkih iz letnega poročila EU Market Outlook for Solar Power 2025-2030 je EU v letu 2025 prvič po letu 2015 zabeležila upad trga za 0,7 odstotka. To sledi ohlajanju v letu 2024, ko je letna rast padla z dvomestnih ravni na le 2,8 odstotka.
Kljub upadu je EU dosegla cilj 400 GW instaliranih solarnih zmogljivosti za leto 2025, skupne zmogljivosti pa zdaj znašajo 406 GW. Vendar pa cilj 750 GW do leta 2030 po oceni SolarPower Europe najverjetneje ne bo dosežen. V najverjetnejšem scenariju bo EU do leta 2030 dosegla približno 718 GW, v slabšem scenariju pa le okoli 660 GW.
Upočasnitev trga je posledica strukturnih dejavnikov, ne cikličnih. Strešne sončne elektrarne, ki so leta 2023 predstavljale 28 odstotkov novih zmogljivosti, so leta 2025 prispevale le 14 odstotkov. Vzroki so nižje cene elektrike po energetski krizi in umikanje podpornih shem v več državah članicah.
