Debelost ni več le zdravstvena, ampak tudi ekonomska in družbena težava, v raziskavi ugotavlja družba Boston Consulting Group, poroča STA. Države srednje in vzhodne Evrope, med njimi Slovenija, imajo zaradi močne tradicije izdelovalcev generičnih zdravil potencial, da postanejo središče za proizvodnjo generičnih zdravil proti debelosti.
Slovenija z Lekom in Krko ter sosednje države s Plivo razpolagajo z desetletji izkušenj in ustrezno infrastrukturo. Ko bodo patenti za semaglutid in tirzepatid potekli, bo povpraševanje po cenejših različicah teh zdravil naraslo.
Svetovna zdravstvena organizacija je 1. decembra objavila prve smernice za uporabo agonistov receptorja GLP-1 pri zdravljenju debelosti. Gre za zdravila, ki zavirajo apetit. WHO je pozvala farmacevtska podjetja, naj znižajo cene in povečajo proizvodnjo, da bi dostop omogočili tudi manj premožnim državam.
Trg zdravil proti debelosti naj bi do leta 2030 dosegel 150 milijard dolarjev. Trenutno ga obvladujeta danski Novo Nordisk z Ozempicom in Wegovyjem ter ameriški Eli Lilly z Mounjarom. Cene teh zdravil v ZDA presegajo 800 dolarjev mesečno.
Patenti za semaglutid v ZDA veljajo do leta 2031, v nekaterih drugih državah pa generiki lahko pridejo na trg že prihodnje leto. Indijski Dr. Reddy’s Laboratories je napovedal lansiranje generičnih različic v 87 državah.
Lek je kot del Sandoza globalni vodja na področju podobnih bioloških zdravil. Sandozov razvojni center v Ljubljani vlaga 90 milijonov dolarjev v nov kompleks, ki bo zaživel do konca 2026.
