Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini, ki ga obeležujemo od leta 1992. Pomen tega dneva je opozoriti na globalne neenakosti in spodbujati ukrepe, ki bodo pomagali zmanjšati revščino ter socialno izključenost. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je Slovenija med državami z najnižjo stopnjo tveganja socialne izključenosti v Evropski uniji.
Tveganje socialne in materialne izključenosti pomeni, da posamezniki ali gospodinjstva zaradi nizkega dohodka ne morejo živeti običajnega načina življenja, značilnega za njihovo družbo. Relativno revni so tisti, ki si ne morejo privoščiti osnovnih dobrin in dejavnosti, ki jih običajno uživa večina.
Lani je v Sloveniji 13,2% prebivalcev (približno 276.000 oseb) živelo z dohodkom pod pragom tveganja revščine. Ta delež se je nekaj let spreminjal, z najvišjo vrednostjo 14,5% v letih 2013 in 2014 ter padcem na 12% leta 2019, nato pa je ponovno nekoliko narasel.
Starejši so med najbolj ranljivimi skupinami
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja med starejšimi od 64 let, kar zadeva 22,5% vseh v tem starostnem razredu. Pri ženskah, ki so starejše od 64 let, je delež tveganja še višji, kar velja tudi za starejše od 75 let, kjer je risk za revščino dosegel skoraj 30%. Izobrazba ima močan vpliv na tveganje. Tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj imajo skoraj 30% tveganje, medtem ko je pri terciarno izobraženih kazalnik 5,9%.
Socialna izključenost, ki vključuje tudi resno materialno prikrajšanost in nizko delovno intenzivnost, prizadene približno 14,4% slovenskih prebivalcev. Ta delež nas uvršča med najboljše države EU, z nižjim tveganjem le na Češkem.
Najmanj socialno izključenih otrok v EU
Izjemen dosežek Slovenije je zmanjšanje tveganja socialne izključenosti med otroki. V desetletnem obdobju se je ta kazalnik znižal za 6,1 odstotne točke na 11,8%, kar je najnižja stopnja v Evropski uniji.
To je pomemben pokazatelj uspešnosti socialnih politik in programov namenjenih otrokom in njihovim družinam.
Preberite več:
V zadnjih desetih letih so imeli ljudje, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, boljši dostop do temeljnih dobrin. Na primer uporaba interneta doma se je povečala za 19 odstotnih točk, zbiranje ob hrani ali pijači je postalo pogostejše, zmožnost nakupa novih oblačil namesto menjave starih je narasla za 17 odstotkov, udeležba na plačljivih prostočasnih dejavnostih pa za 14 odstotkov.
