Število nagrobnih sveč, ki jih Slovenci vsako leto prižgejo ob dnevu spomina na mrtve, se že več let zmanjšuje. V zadnjem desetletju se je količina uporabljenih sveč skoraj prepolovila, z 6.856 ton leta 2010 na 3.610 ton leta 2024. Kljub padcu v povprečju še vedno ostaja najvišja poraba v Evropi, saj povprečen Slovenec prižge okrog 7 sveč na leto, kar je blizu evropskega vrha, skupaj pa v Sloveniji na leto porabimo okoli 16 milijonov sveč, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Glavni vzrok za zmanjševanje je povečana okoljska ozaveščenost prebivalcev, ki vse bolj razmišljajo o trajnostnih oblikah obeleževanja in spoštovanja pokojnih. Vendar pa še vedno ostaja problem odpadnih sveč, ki vsako leto končajo v naravi in predstavljajo velik okoljski izziv.
V Sloveniji je sistem za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč razvit do te mere, da se od 2021 naprej vsa odpadna sveča, ne glede na material, pravilno zbira in predela v specializiranih obratih. Izključno lani je bilo zbrano približno 2.064 ton odpadnih sveč, od tega je bilo recikliranih 1.097 ton, kar je več kot 80 odstotkov vseh zbranih odpadkov. Kljub temu vse odpadne sveče še vedno predstavljajo velik delež odpadkov na slovenskih pokopališčih in prinašajo številne okoljske probleme.
Parafinske sveče, ki prevladujejo na trgih, in elektronske sveče z baterijami, vse manj pa so tudi sveče z recikliranimi materiali, se skladiščijo in predelujejo na posebnih licenciranih območjih, kot je obrat Plastkom na Jesenicah. Nižji stroški reciklaže in napredek tehnologije omogočajo učinkovitejše ravnanje z odpadki, vendar ostaja vprašanje, koliko od teh odpadkov lahko sploh še v resnici recikliramo, saj so številni materiali težko obdelljivi ali pa niso pravično vgrajeni v reciklažne procese.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo izpostavlja, da je pomembno trdno sodelovanje vseh vpletenih: proizvajalcev, uvoznikov, zbiralcev in predelovalcev odpadnih sveč. Vabijo k razmišljanju o trajnostnih rešitvah, kot so sveče z možnostjo ponovnega polnjenja, uporaba naravnih in okolju prijaznih materialov, in že tradicionalno pozivajo obiskovalce pokopališč, da razmisle o alternativah, ki ne povzročajo tako velikih okoljskih obremenitev.
Globalno gibanje in evropski trendi
Čeprav so v Sloveniji na voljo številne možnosti za odgovorno ravnanje, ostaja dejstvo, da velik del odpadnih sveč še vedno konča na odlagališčih ali v okolju, kar vpliva na naravni ekosistem in onesnažuje vodo, tla in zrak. V Evropski uniji sicer beležijo podoben trend zmanjševanja porabe, hkrati pa so vključeni v pobude za celovito zmanjšanje odpadkov in boljšo reciklažo.
Številne države, kot so Hrvaška, Poljska in Avstrija, si prizadevajo za povečanje reciklaže in zmanjšanje pogostosti uporabe enkratnih sveč. Eno od pomembnih ukrepov je tudi spodbujanje uporabnikov k trajnostnim oblikam obeleževanja in uporaba sveč iz naravnih materialov brez PVC ohišij, ki so med najbolj škodljivimi za okolje.
Preberite več:
Ob tem pa je pomembno poudariti, da je odlaganje odpadnih sveč brez ustreznih postopkov zbiranja in predelave lahko vir dodatnih okoljskih problemov. Zato je nujno, da se pravilno odlagajo, reciklirajo ali ponovno uporabijo, in da se z razvojem tehnologij povečuje delež materialov, ki jih je mogoče učinkovito predelati in ponovno uporabiti.
