V prvem četrtletju leta 2025 so se stroški dela na uro v evrskem območju povečali za 3,4 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 4,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, kažejo podatki Eurostata. Rast stroškov dela zajema tako plače in nadomestila kot tudi neplačniške stroške, ki so v evrskem območju narasli za 3,4 odstotka, v EU pa za 3,8 odstotka.
Po gospodarskih dejavnostih so se stroški dela v evrskem območju povečali za 2,5 odstotka v ne-gospodarski dejavnosti in za 3,8 odstotka v gospodarski dejavnosti. Največja rast je bila v gradbeništvu (+4,7 %) in storitvah (+4,3 %). V EU so bili ti odstotki še nekoliko višji, z rastjo v gradbeništvu 5,2 odstotka in v storitvah 4,7 odstotka.
Med dejavnostmi z največjo rastjo stroškov plač so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (+7,4 %), nepremičninske dejavnosti (+6,1 %) ter oskrba z vodo in ravnanje z odpadki (+5,8 %). Najnižja rast plač je bila v javni upravi in obrambi (+2,5 %). Pri neplačniških stroških so največjo rast zabeležile strokovne dejavnosti (+6,2 %), nepremičnine (+6,0 %) in gradbeništvo (+5,5 %).
Slovenija izstopa z rekordno rastjo
Slovenija je v prvem četrtletju 2025 izstopala z eno najvišjih stopenj rasti stroškov dela v EU, saj so se stroški dela na uro povečali za kar 12,3 odstotka. Ta rast je skoraj trikrat višja od povprečja v evrskem območju. Povišanje je posledica višjih plač in zmanjšanja števila opravljenih delovnih ur.
Največja rast stroškov dela je bila v zdravstvu in socialnem varstvu (+19,3 %), sledita javna uprava z obrambo (+15,3 %) in izobraževanje (+13,8 %). Edini sektor z znižanjem stroškov je bilo kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (-3,9 %).
Kako rast stroškov dela vpliva na gospodarstvo?
Povečanje stroškov dela kaže na izboljšanje plačnih pogojev zaposlenih, kar lahko spodbuja potrošnjo in dviguje življenjski standard. Po drugi strani pa višji stroški predstavljajo izziv za podjetja, ki morajo prilagoditi poslovanje, da ohranijo konkurenčnost, zlasti v primerjavi z državami z nižjimi stroški dela.
V Sloveniji so urejena tudi povračila stroškov prevoza na delo in službenih poti, kjer kilometrina za službena potovanja znaša 0,43 evra na kilometer, za prevoz na delo pa 0,21 evra na kilometer.
Spremljanje gibanja stroškov dela v Sloveniji in širše v EU je ključno za oblikovanje učinkovitih gospodarskih politik in prilagajanje podjetij v dinamičnem ekonomskem okolju. Visoka rast v Sloveniji opozarja na potrebo po uravnoteženju med rastjo plač in ohranjanjem konkurenčnosti gospodarstva.
