Podatki Eurostata za tretje četrtletje 2025 kažejo, da se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom v Evropski uniji znova postopno zvišuje. V evrskem območju je dolg dosegel 88,5 odstotka BDP, v celotni EU 82,1 odstotka. Gre za nadaljevanje trenda, ki je prisoten že od druge polovice leta 2024 in ki nakazuje, da se javne finance po obdobju postpandemične konsolidacije znova soočajo s pritiski višjih izdatkov.
Slovenija ostaja pod povprečjem evrskega območja, a primerjava s sosednjimi državami razkriva bolj kompleksno sliko. Konec tretjega četrtletja 2025 je slovenski javni dolg znašal 46,93 milijarde evrov oziroma 67,6 odstotka BDP. To je manj kot v drugem četrtletju, ko je znašal 69,3 odstotka, in pomeni tudi enega večjih četrtletnih padcev v EU (–1,7 odstotne točke).
Na prvi pogled gre za spodbuden signal. Toda kje je Slovenija danes in kam se premika v primerjavi z drugimi? Če pogledamo severno sosedo, ima Avstrija konec tretjega četrtletja 2025 javni dolg v višini 83,7 odstotka BDP. Avstrijski dolg se je v enem letu povečal za več kot dve odstotni točki, v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa za 1,5 točke. To kaže na postopno, a vztrajno povečevanje dolžniškega bremena, kljub še vedno relativno stabilnemu gospodarstvu.
Na drugi strani ima Hrvaška razmerje dolga do BDP pri 57,2 odstotka, kar je opazno manj kot v Sloveniji. Hrvaška je dolg v enem letu znižala za skoraj dve odstotni točki, trend zniževanja pa se nadaljuje tudi četrtletno. V tem smislu Hrvaška vstopa v leto 2026 z ugodnejšim fiskalnim položajem kot Slovenija, kljub nižji ravni gospodarske razvitosti.
Madžarska ostaja primer srednje zadolžene države z javnim dolgom pri 75,2 odstotka BDP. Čeprav se je dolg v zadnjem četrtletju nekoliko znižal, je v primerjavi z letom prej še vedno višji. Madžarska se tako giblje nad slovensko ravnjo, a brez izrazitega poslabšanja v zadnjem obdobju.
Posebno poglavje ostaja Italija. Z javnim dolgom pri 137,8 odstotka BDP je Italija ena najbolj zadolženih držav v EU. Čeprav se je njen dolg v tretjem četrtletju nekoliko znižal glede na drugo, je v primerjavi z letom prej višji. Italijanski primer potrjuje, da visoka raven dolga sama po sebi ni nujno kratkoročni problem, a dolgoročno močno omejuje fiskalni manevrski prostor.
| Država | Javni dolg (% BDP) | Opomba |
|---|---|---|
| Slovenija | 67,6 % | padec glede na Q2 2025 (–1,7 t. t.) |
| Avstrija | 83,7 % | rast (+1,5 t. t. četrtletno) |
| Italija | 137,8 % | med najvišjimi v EU |
| Hrvaška | 57,2 % | nižji dolg kot Slovenija |
| Madžarska | 75,2 % | zmeren dolg, rahel padec |
| Grčija | 149,7 % | najvišji javni dolg v EU |
| Estonija | 22,9 % | najnižji javni dolg v EU |
Slovenija se tako v regionalni primerjavi nahaja nekje vmes. Ni več med najbolj fiskalno discipliniranimi državami, kot je bila v letih pred pandemijo, hkrati pa še zdaleč ni v območju visokega tveganja. Pomembno je tudi, da ima slovenski dolg relativno ugodno strukturo, saj več kot polovico predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, delež posojil in denarja pa ostaja omejen.
Dodatno velja omeniti tudi javnofinančni primanjkljaj. Slovenija je imela v tretjem četrtletju 2025 primanjkljaj v višini 1,4 odstotka BDP, kar je občutno manj kot v drugem četrtletju. To pomeni, da znižanje dolga ni zgolj posledica rasti BDP, temveč tudi bolj zadržane porabe.
Preberite več:
Kljub temu pa evropski okvir ni več nevtralen. Povprečni dolg v EU narašča, izdatki rastejo hitreje od prihodkov, fiskalna pravila pa se bodo v prihodnjih letih znova zaostrila. Slovenija ima trenutno še nekaj manevrskega prostora, a ta ni neomejen.
