Tudi v letu 2024 je Slovenija ohranila izjemno visoko stopnjo mednarodne vpetosti. Podatki državnega statističnega urada razkrivajo, da rast trgovine, stabilen tok tujih naložb ter visoka dodana vrednost v izvozu utrjujejo naš položaj med najbolj globaliziranimi državami Evropske unije, kar ima neposredne posledice za konkurenčnost podjetij in odpornost gospodarstva.
Vrednost izvoza blaga in storitev je lani dosegla 80,9 % BDP, uvoz pa 74,7 % BDP. Oboje se je povečalo – izvoz za 2,1 %, uvoz za 2,5 %. Na evropski lestvici je Slovenija ostala v samem vrhu, saj je sedma po relativnem deležu izvoza in osma po uvozu.
Takšni deleži so značilni predvsem za majhna, odprta gospodarstva, ki svojo rast v veliki meri gradijo na kompetitivnosti v globalnih verigah.
Tuje neposredne naložbe ostajajo stabilne
Tokovi naložb se krepijo. Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2024 dosegle 34,2 % BDP, kar pomeni 3,6-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Čeprav se je delež v BDP rahlo zmanjšal, absolutna vrednost še naprej raste.
Hkrati se krepijo tudi naložbe slovenskih podjetij v tujini, ki so dosegle 15,7 % BDP, kar je skoraj odstotna točka več kot leto prej. To nakazuje večjo internacionalizacijo domačih podjetij in iskanje novih trgov.
Visoka tržna integracija
Slovenija ostaja ena najbolj vpetih držav EU v mednarodno menjavo. Kazalnik tržne integracije pri blagovni menjavi je dosegel 62,2 %, kar nas ponovno postavlja na drugo mesto med članicami, za Slovaško. Pri storitvah (15,6 %) se uvrščamo v sredino EU.
OECD-jev kazalnik deleža tuje dodane vrednosti v izvozu potrjuje strateško odvisnost Slovenije od globalnih verig. S 42,3 % tuje dodane vrednosti v izvozu se Slovenija uvršča na 4. mesto med državami OECD in na 6. med članicami EU. Delež je tudi občutno višji od povprečja EU (37,1 %) in OECD (29,7 %).
Rast v primerjavi z letom 2021 (za 4,6 odstotne točke) kaže, da slovenska podjetja še naprej uporabljajo kompleksne globalne dobavne verige, kar prinaša konkurenčne prednosti, a tudi izzive – od volatilnosti cen do geopolitičnih tveganj.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
- Močna izvozna odvisnost pomeni, da bo gospodarska dinamika še naprej tesno povezana s stanjem v evroobmočju, predvsem v Nemčiji.
- Naraščajoče naložbe potrjujejo privlačnost Slovenije kot lokacije, a hkrati razkrivajo še neizkoriščen potencial pri internacionalizaciji domačih podjetij.
- Visoka integracija v verige vrednosti kaže na konkurenčno industrijsko strukturo, a tudi na ranljivost ob motnjah v dobavah.
Slovensko gospodarstvo ostaja močno globalno vpeto, kar je temelj naše rasti in produktivnosti. Vprašanje za prihodnja leta pa je, kako to vpetost izkoristiti za premik proti višji dodani vrednosti, večji tehnološki intenzivnosti in večji diverzifikaciji izvoznih trgov.
Čeprav smo geografsko majhni, gospodarsko sodimo med najbolj integrirane države v EU. Tako visoka stopnja globalizacije pomeni, da je naša konkurenčnost prav s povezovanjem v mednarodni tok vrednosti, ne pa z izolacijo ali zaščito.
Preberite več:
Takšna vpetost prinaša velike koristi v času rasti, a tudi zahtevno usklajevanje s svetovnimi trendi, ki danes vključujejo digitalizacijo, zelene tehnologije in prilagajanje globalnim okoljskim standardom.
