Po najnovejših podatkih Eurostata se Slovenija uvršča med države Evropske unije, kjer ima razmeroma majhen delež prebivalstva težave z zagotavljanjem ustreznega ogrevanja doma. Leta 2024 v EU v povprečju 9,2 odstotka prebivalcev ni bilo zmožnih dovolj ogreti svojih bivališč.
To je sicer opazno izboljšanje glede na leto prej, ko je bil delež za 1,4 odstotne točke višji, a razlike med državami ostajajo izrazite.
Slovenija je bila z 3,3-odstotnim deležem gospodinjstev, ki poročajo o težavah z ogrevanjem, med članicami z najnižjimi vrednostmi. Enak delež je dosegla tudi Poljska, še nekoliko boljše razmere pa beleži Finska, kjer je takšnih gospodinjstev 2,7 odstotka. Nizke deleže imajo tudi Estonija in Luksemburg, kjer znašajo okoli 3,6 odstotka. Ti podatki Slovenijo umeščajo v skupino držav z razmeroma dobro obvladano energetsko revščino.
Na drugi strani lestvice je slika precej drugačna
Največje deleže prebivalstva, ki si doma ne more zagotoviti primerne toplote, beležijo Bolgarija in Grčija, kjer je ta delež kar 19-odstoten. Sledijo Litva z 18 odstotki ter Španija s 17,5 odstotka. Razlike niso zgolj statistične, temveč odražajo globlje strukturne dejavnike, od višine dohodkov in cen energentov do kakovosti stavbnega fonda in učinkovitosti socialnih politik.
Podatek o izboljšanju razmer na ravni EU kaže, da se učinki energetske krize iz let 2022 in 2023 postopno umirjajo. Stabilizacija cen energentov in vladni ukrepi za zaščito najbolj ranljivih so prispevali k temu, da se je delež gospodinjstev v stiski zmanjšal. A povprečje še vedno zakriva dejstvo, da je v skoraj vsaki deseti evropski družini ogrevanje doma finančni ali tehnični izziv.
Energetska revščina manjša kot pri večini
Za Slovenijo ugodnejša statistika pomeni predvsem kombinacijo več dejavnikov. Relativno razširjena raba različnih virov ogrevanja, vključno z lesno biomaso, ter ukrepi za blaženje rasti cen energije so pomembno omejili pritisk na gospodinjstva. Hkrati podatki kažejo, da energetska revščina pri nas ostaja prisotna, čeprav v manjšem obsegu kot v večini držav članic.
Eurostatovi kazalniki temeljijo na anketnih podatkih o subjektivni oceni gospodinjstev, ali si lahko zagotovijo ustrezno ogrevanje in so pomemben pokazatelj socialne dimenzije energetske politike. Ne merijo zgolj porabe ali cen, temveč dejanski vpliv na kakovost bivanja.
Preberite več:
Čeprav Slovenija v evropskem okviru izstopa pozitivno, podatki hkrati opozarjajo, da je vprašanje dostopnega ogrevanja dolgoročen izziv. Podnebne politike, energetska prenova stavb in socialni ukrepi bodo tudi v prihodnje ključni za to, da delež gospodinjstev, ki jih zebe v lastnem domu, ostane nizek ali pa se še zmanjša.
