Eurostatovi podatki za februar 2026 kažejo na zmerno ohlajanje maloprodaje v EU in evrskem območju. Obseg maloprodaje se je februarja v primerjavi z januarjem znižal za 0,3 odstotka v EU in za 0,2 odstotka v evrskem območju. Na letni ravni pa slika ostaja pozitivna. V primerjavi s februarjem 2025 je maloprodaja v obeh conah zrasla za 1,7 odstotka.
Za Slovenijo podatki niso dobri. Februarja smo se uvrstili med tri države z največjim mesečnim padcem v celotni EU, letna primerjava pa je med najslabšimi v uniji. Na mesečni ravni je Slovenija v februarju zabeležila 2,0-odstotni padec maloprodaje, kar jo uvršča na tretje mesto med državami z največjim upadom, tik za Litvo z 2,5 odstotka in Poljsko z 2,4 odstotka. Za primerjavo, EU povprečje je znašalo minus 0,3 odstotka, torej je bil slovenski padec skoraj sedemkrat večji od povprečja.
Na letni ravni je slika še bolj zaskrbljujoča. Slovenija je februarja zabeležila 3,5-odstotni padec maloprodaje v primerjavi z istim mesecem lani, kar jo uvršča na drugo mesto med državami z največjim letnim upadom, takoj za Romunijo z minus 6,8 odstotka. EU je v istem obdobju zrasla za 1,7 odstotka, Slovenija tako za povprečjem zaostaja za kar 5,2 odstotne točke. Že januarja 2026 je bila Slovenija z minus 0,3 odstotka letne rasti edina večja zahodnoevropska ekonomija z negativno letno stopnjo, medtem ko je večina EU beležila solidno rast.
Kdo raste in kdo pada
Na nasprotnem koncu lestvice so Luksemburg, Malta in Bolgarija, ki beležijo izjemne rezultate. Luksemburg je februarja na letni ravni zrasel za 11,9 odstotka, Malta za 11,4 odstotka in Bolgarija za 7,3 odstotka. Hrvaška, ki je pogosto primerljiva z Slovenijo po strukturi gospodarstva, je zabeležila 3,1-odstotno letno rast, kar je za 6,6 odstotne točke boljše od slovenskega rezultata.
Obseg maloprodaje, letna sprememba februar 2026
| Država | Letna sprememba | Mesečna sprememba |
|---|---|---|
| Luksemburg | +11,9 % | -1,7 % |
| Malta | +11,4 % | +2,0 % |
| Bolgarija | +7,3 % | +1,0 % |
| Hrvaška | +3,1 % | -0,2 % |
| Francija | +3,9 % | -0,1 % |
| EU povprečje | +1,7 % | -0,3 % |
| Nemčija | +0,6 % | -0,6 % |
| Italija | +0,3 % | 0,0 % |
| Avstrija | -0,3 % | -0,6 % |
| Slovenija | -3,5 % | -2,0 % |
| Slovaška | -2,4 % | +0,2 % |
| Romunija | -6,8 % | +0,2 % |
Med večjimi ekonomijami EU je Francija zrasla za 3,9 odstotka, Španija za 2,0 odstotka, Nemčija za 0,6 odstotka, Italija pa za zgolj 0,3 odstotka. Slovenija je torej slabša celo od Nemčije in Italije, ki se soočata z lastnimi gospodarskimi izzivi.
Sektorska slika: hrana pada, gorivo raste
Na ravni EU je februarja padla predvsem maloprodaja hrane, pijač in tobaka, in sicer za 0,5 odstotka mesečno. Neto prehrambeni izdelki so v evrskem območju ostali stabilni, v EU pa so padli za 0,2 odstotka. Edina kategorija z mesečno rastjo je bilo avtomobilsko gorivo v specializiranih prodajalnah, ki je v evrskem območju zraslo za 0,7 odstotka, v EU pa za odstotek.
Na letni ravni pa vse tri kategorije v EU kažejo rast. Hrana je zrasla za 0,9 odstotka, neprehrambeni izdelki za 2,3 odstotka in gorivo za 1,6 odstotka. Februarski mesečni padec je bolj posledica sezonskih dejavnikov kot strukturnega trenda.
Slovenija pod indeksom 100: potrošnja pod ravnjo izhodišča
Posebej zgovoren je indeks volumna maloprodaje, ki prikazuje obseg potrošnje glede na izhodiščno leto 2021. Slovenija je februarja 2026 beležila indeks 97,7, tako je obseg maloprodaje nižji kot leta 2021. EU povprečje je pri 104,1, evrsko območje pa pri 103,8. Slovenija je ena redkih držav EU, ki je po obsegu maloprodaje še vedno pod ravnjo izpred petih let, skupaj z Belgijo, Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Dansko in Finsko.
Za primerjavo je Bolgarija pri indeksu 125,8, Hrvaška pri 118,0, Malta pri 128,9, Madžarska pri 104,9. Vse sosednje in primerljive ekonomije so torej v petih letih potrošnjo povečale, Slovenija pa jo je zmanjšala.
Padec maloprodaje ni samo statistična kategorija. Odraža kupno moč, zaupanje potrošnikov in splošno dinamiko domačega povpraševanja. V Sloveniji so bili v zadnjih dveh letih pritiski na potrošnike, kot je visoka inflacija v letih 2022 in 2023, rast stroškov življenja in stanovalnih stroškov. intenzivni. Čeprav so se nominalne plače zvišale, realna kupna moč ni rasla enakomerno pri vseh skupinah.
Preberite več:
Podatki za februar kažejo, da se ta pritisk še ni umaknil. V kombinaciji z lansko 1,1-odstotno rastjo BDP, ki je bila najnižja po letu 2020 in pod povprečjem EU, maloprodajni podatki nakazujejo, da slovensko domače povpraševanje ostaja šibko in da rast, ki jo Banka Slovenije napoveduje za leto 2026, ne bo prišla od potrošnikov, temveč od investicij in državne potrošnje.
En odgovor
Kriza vpliva na kupno moč. Veliko ljudi svoj denar raje troši v Italiji, kjer za svoj denar dobijo več.