Slovensko gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju doseglo eno najvišjih stopenj rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra. Po najnovejših podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat in Državnega statističnega urada RS se je slovenski BDP v tem obdobju povečal za 0,7 odstotka na četrtletni ravni.
To je bistveno več od povprečne rasti območja evra, ki je znašala le 0,1 odstotka, in prav tako nad povprečjem celotne Evropske unije s 0,2-odstotno rastjo. Med državami evrskega območja so največji kvartalni skok zabeležili na Poljskem (+0,8 odstotka), sledijo pa Slovenija, Španija in Bolgarija, kjer je bila rast prav tako vidna pri 0,7 odstotka. Na drugi strani so Irska znižala svoj BDP za 1 odstotek, Nemčija in Italija pa vsaka za 0,1 odstotka.
Rast in zaposlovanje v Sloveniji
Poleg rasti BDP so slovenski statistiki zabeležili tudi pozitivne premike v zaposlovanju, čeprav je to področje nekoliko bolj oteženo. Med aprilom in junijem se je število zaposlenih sicer povečalo, a na letni ravni beležimo rahlo znižanje. Kljub temu pa rast gospodarske aktivnosti daje upanje za okrevanje na trgu dela.
V drugem četrtletju je pozitivno vplivalo predvsem povečanje zasebne potrošnje, ki je zrasla za 3,6 odstotka. Izdatki za storitve so se zvišali za 4,5 odstotka, kar je močno prispevalo k gospodarski dinamiki. Izdatki za trajne in poltrajne proizvode so prav tako pokazali rast, medtem ko se je državni izdatki nekoliko zmanjšali.
Na letni ravni je rast BDP Slovenije znašala 0,8 odstotka, kar kaže na postopno okrevanje po nekoliko slabšem začetku leta, ko se je gospodarstvo zmanjšalo za približno 0,6 odstotka na letni ravni.
Slovensko gospodarstvo v evropskem in svetovnem kontekstu
Čeprav so podatki o rasti BDP območja evra zmerni, medtem ko celotna EU raste s 0,2 odstotka na četrtletni ravni, je gospodarska rast v ZDA v isti dobi znašala 0,7 odstotka. Slovenija tako kaže nadpovprečne rezultate v primerjavi z večino članic evrskega območja.
Preberite več:
Kljub zmernima številkama evroobmočja in EU pa pozitivna gibanja v Sloveniji nakazujejo boljše obete, predvsem zaradi okrepljene potrošnje in nekaterih sektorskih izboljšav, kot so gradbeništvo ter storitvene dejavnosti povezane z upravo, izobraževanjem in zdravjem.
