Slovenija je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 69 državami zasedla 46. mesto, kar pomeni, da je ohranila lansko uvrstitev, a še vedno ostaja najslabša v zadnjih petih letih. Po dveh letih padanja, ko je skupaj izgubila osem mest, se je letos stanje ustalilo, a izzivi še vedno ostajajo.
Glavni razlogi za slabšo uvrstitev Slovenije so kazalniki poslovnega okolja in nizka pripravljenost družbe na prilagajanje in spremembe. Slovenija je med članicami EU uvrščena pod Italijo in Ciprom, a pred Madžarsko, Romunijo in Hrvaško. Najbolj konkurenčne države na vrhu lestvice so Švica, Singapur in Hongkong.
Gospodarska uspešnost in infrastruktura kot svetli točki
Slovenija se najbolje odreže na področju gospodarske uspešnosti (37. mesto) in infrastrukture (39. mesto). Kljub temu so gospodarski kazalniki letos nekoliko slabši zaradi nižje gospodarske rasti in padca investicij, zlasti v podjetjih. Po drugi strani pa država izboljšuje položaj BDP na prebivalca in tehnološki zahtevnosti gospodarstva.
V infrastrukturnem segmentu pa Slovenija izgublja konkurenčno prednost, predvsem zaradi slabše kakovosti zračnih povezav, prometne pretočnosti in visokih stroškov elektrike za industrijo.
Največji izziv ostajata področji vladne učinkovitosti (48. mesto) in poslovne učinkovitosti (55. mesto). Slovenija je v zadnjem desetletju na teh področjih izgubila deset mest. Posebej nizko je ocenjena davčna politika in učinkovitost zakonodaje, ki vpliva na podjetja. Negativno vpliva tudi nizka družbena naklonjenost podjetništvu in spremembam.
Nujne spremembe in dvig dodane vrednosti
Direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja Damjan Kavaš opozarja, da se svet hitro spreminja in da je obstoječi razvojni model Slovenije izpet. Za ohranjanje in dvig blaginje je nujno dvigniti dodano vrednost, kar zahteva spremembe na vseh področjih. “Krize sicer še ni, a vsako leto, ko se ne odzovemo, zamujamo priložnost, da nekaj naredimo,” je poudaril.
Slovenija se tako na lestvici konkurenčnosti še vedno sooča z izzivi, ki zahtevajo sistemske reforme in večjo pripravljenost na spremembe, če želi državi zagotoviti boljšo gospodarsko prihodnost in višji življenjski standard.
