Že drugo leto zapored se je Slovenija uvrstila na sam vrh držav Evropske unije z najmanj ustvarjene odpadne hrane na prebivalca. Sodeč po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat in Statističnega urada Republike Slovenije je povprečen Slovenec v letu 2023 zavrgel le 78 kilogramov hrane.
To je skoraj polovico manj od povprečja držav članic EU, ki znaša 130 kilogramov. Takšen rezultat postavlja Slovenijo kot zgled v evropskem prostoru in spodbuja k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje odpadne hrane.
Podatki Eurostata razkrivajo precejšnje razlike pri količini odpadne hrane po evropskih državah. Če na Cipru povprečen prebivalec ustvari kar 286 kilogramov odpadne hrane, ter na Danskem in v Grčiji ta številka presega 200 kilogramov, pa Slovencem doslej uspeva letno nabrati manj kot 80 kg odpadne hrane, tudi zaradi manjših izgub v gospodinjstvih in gostinstvu. Od skupnih 78 kilogramov odpadne hrane na prebivalca je v Sloveniji največji delež, torej 34 kilogramov, nastal prav v gospodinjstvih, 26 kilogramov so prispevali gostinski ponudniki, ostali sektorji pa k skupnim številkam doprinesejo le manjši delež.
Za primerjavo: povprečni prebivalec Madžarske je zavrgel 88 kilogramov hrane, na Češkem in Slovaškem pa ostajata številki prav tako pod 100 kilogrami. Povprečje EU pa presegajo države, kot so Portugalska, Irska, Belgija in Nemčija, kjer vrednosti presegajo 130 kilogramov na prebivalca.
Stran mečemo tudi užitno hrano
Večina odpadne hrane v Sloveniji je še vedno užitna in uporabna, opozarjajo okoljske organizacije in statistiki. Po uradnih podatkih je bilo v letu 2023 v Sloveniji med skupno zavrženo hrano kar 37 odstotkov ali 29 kilogramov takšne, ki bi jo bilo še možno uporabiti. To je primerljivo z evropskimi razmerami, kjer v povprečju skoraj polovico vse odpadne hrane predstavlja užitni del, ki bi lahko pristal na krožnikih namesto med odpadki.
Strokovnjaki poudarjajo, da je kljub dobremu evropskemu položaju Slovenija še daleč od cilja “nič odpadne hrane”. Največ k odpadkom prispevajo pretirano nakupovanje, premalo načrtovanja porabe, slabo shranjevanje in prevelike porcije. V gostinstvu, kjer nastane tretjina vse zavržene hrane, je mogoče odpadke hitro zmanjšati z boljšim načrtovanjem porcij in zavedanjem o količinah, ugotavljajo okoljevarstveniki in restavracije, ki so se vključile v pobude tehtanja in ločenega zbiranja odpadne hrane.
Sistemski ukrepi in prihodnji izzivi
Slovenski strokovnjaki in nevladniki opozarjajo, da so količine zavržene hrane še vedno previsoke – tako z okoljskega kot s socialnega vidika. Za dolgoročne izboljšave so po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije potrebni jasno začrtani zakonski okviri, močna politična volja za omejevanje izgub ter sodelovanje vseh deležnikov prehranske verige.
Poleg tega so potrebni tudi konkretni ukrepi, od ciljanih politik razdeljevanja presežkov užitne hrane do večjega osveščanja potrošnikov in prilagajanja pravil distribucije živil.
Preberite več:
Čeprav se je v zadnjem letu količina odpadne hrane minimalno povečala na 79 kilogramov na prebivalca, slovenski statistični urad opozarja, da ta rast ni nujno posledica slabšega ravnanja s hrano, temveč tudi večje gospodarske aktivnosti in potrošnje. Kljub temu je tudi večji delež užitne hrane pristal med odpadki, kar kaže na potrebo po nadaljnjem osveščanju in spremembah pri navadah potrošnikov.
