Slovenija na zmagovalni strani Evrope po 12-odstotni rasti premoženja

Medtem ko je zahodna Evropa v letu 2024 izgubila 1,48 odstotka skupnega osebnega premoženja, je vzhodna Evropa zabeležila rast 12,01 odstotka. To ni le najvišja rast med evropskimi podregijami, temveč med vsemi podregijami na svetu. Za las je prehitela celo Severno Ameriko, ki je dosegla 11,98 odstotka.

Razkorak znotraj Evrope je bil redko tako oster. Na zahodu so Avstrija, Belgija in Nizozemska v obdobju od leta 2020 do 2024 zabeležile realen upad povprečnega premoženja na odraslega, predvsem zaradi inflacije. Na vzhodu so Madžarska, Poljska in Hrvaška dosegale dvomestno realno rast. Madžarska izstopa z 18-odstotno realno rastjo mediane premoženja, kar je največ med vsemi analiziranimi državami.

Slovenija, ki jo metodologija poročila uvršča v vzhodnoevropsko skupino, je na zemljevidu označena v kategoriji rasti povprečnega premoženja med 1 in 20 odstotki v obdobju 2020 do 2024. Ni med najhitreje rastočimi, a je del regije, ki na svetovni ravni nima konkurence.

Skupno svetovno osebno premoženje je v letu 2024 zraslo za 4,6 odstotka v dolarjih. A porazdelitev te rasti ni bila niti približno enakomerna. Celina Amerika je prevladovala z 11,35-odstotno rastjo. Regija Azija-Pacifik je dosegla 2,85 odstotka, Evropa, Bližnji vzhod in Afrika pa skupaj le 0,44 odstotka. Zunaj Amerike je bila rast premoženja zanemarljiva. Poleg zahodne Evrope sta upad zabeležili še Oceanija (minus 1,54 odstotka) in Latinska Amerika (minus 4,28 odstotka).

Glavni razlog za prevlado Severne Amerike je močna rast finančnih trgov v Združenih državah, podprta s stabilnim dolarjem. Finančno premoženje je globalno naraslo za 6,2 odstotka, nefinančno pa le za 1,7 odstotka.

Podatke vsebuje najnovejša, šestnajsta izdaja poročila UBS Global Wealth Report. Zajema 56 trgov, ki po ocenah predstavljajo več kot 92 odstotkov svetovnega premoženja. Slovenija je izrecno navedena v skupini vzhodne Evrope, skupaj s Hrvaško, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko in drugimi državami regije.

A visoka rast ne sme zamegliti prepada v absolutnih številkah. Povprečno premoženje na odraslega v vzhodni Evropi je konec leta 2024 znašalo 48.638 dolarjev. V zahodni Evropi 287.688 dolarjev. V Severni Ameriki 593.347 dolarjev. Zahodni Evropejec ima v povprečju skoraj šestkrat več premoženja kot prebivalec vzhodne Evrope. Povprečen Severnoameričan več kot dvanajstkrat toliko.

Na vrhu lestvice po povprečnem premoženju na odraslega ostajata Švica (687.166 dolarjev) in Združene države (620.654 dolarjev). Pri mediani premoženja, ki zmanjša vpliv skrajno premožnih posameznikov, vodi Luksemburg (395.340 dolarjev), sledita Avstralija in Belgija.

Na svetu je konec leta 2024 živelo skoraj 60 milijonov dolarskih milijonarjev. Skupaj posedujejo približno 226,47 bilijona dolarjev. V enem letu se je njihovo število povečalo za več kot 684.000. Združene države imajo daleč največ milijonarjev: skoraj 24 milijonov, kar je več kot zahodna Evropa in Velika Kitajska skupaj. Vzhodna Evropa je kot regija pridobila 2,9 odstotka novih milijonarjev, kar pomeni 28.000 novih članov tega kluba.

Poročilo prvič podrobneje obravnava pojav, ki ga UBS imenuje EMILLI (Everyday MILLIonaire) oziroma vsakdanji milijonarji. To so posamezniki s premoženjem med enim in petimi milijoni dolarjev. Njihovo število se je od leta 2000 več kot štirikrat povečalo na približno 52 milijonov. Skupaj posedujejo 107 bilijonov dolarjev, kar je blizu 119 bilijonom v rokah ljudi z več kot petimi milijoni premoženja. Največji gonilnik te rasti so nepremičnine.

Za Slovenijo in širšo regijo je zgovoren podatek o sosednji Slovaški: s koeficientom Gini 0,38 ima najbolj enakomerno porazdelitev premoženja med vsemi 56 analiziranimi trgi. Na drugi strani lestvice sta Brazilija in Rusija (0,82). Združene države s koeficientom 0,74 spadajo med bolj neenake družbe, Nemčija je pri 0,68, Švica pri 0,67. V zadnjih petih letih se je enakost premoženja povečala v 26 od 56 držav in zmanjšala v 29.

Poročilo opozarja tudi na velik medgeneracijski prenos premoženja v prihodnjih 20 do 25 letih: skupno 83 bilijonov dolarjev, od tega 74 bilijonov med generacijami in 9 bilijonov med zakonci. Največji obseg prenosov se pričakuje v Združenih državah (več kot 29 bilijonov), presenetljivo sledi Brazilija (blizu 9 bilijonov) zaradi velikega števila prebivalcev, starejših od 75 let.

Regija, v kateri se Slovenija nahaja, doživlja izjemno dinamično rast premoženja. To je posledica tako rasti finančnih trgov kot višjih cen nepremičnin, ki v vzhodni Evropi ostajajo eden od ključnih gonilnikov. Upad na zahodu medtem kaže na strukturne težave: inflacija, stagnacija nepremičninskega trga, demografski pritiski. UBS za naslednjih pet let napoveduje nadaljnjo rast v večini analiziranih trgov. Do leta 2029 naj bi na svetu živelo 5,34 milijona novih dolarskih milijonarjev.

V globalni piramidi premoženja najnižji razred (pod 10.000 dolarji) že vse to desetletje izgublja člane. Leta 2001 je vanj spadalo 75,2 odstotka odrasle populacije, danes le še 41,3 odstotka. Svet postaja bogatejši. A ne povsod enako hitro.