Slovenija najavila izdajo nove desetletne obveznice z zapadlostjo leta 2036, šest bank bo vodilo sindikacijo

Republika Slovenija je na prvi delovni dan leta 2026 objavila mandat za organizacijo izdaje nove desetletne evrske obveznice z zapadlostjo leta 2036.

Mandat za vodenje sindikacije je ministrstvo za finance podelilo šestim bankam: Barclays, DZ BANK, HSBC, J. P. Morgan, OTP banka d.d. in Raiffeisen Bank International. Obveznica z oznako RS98 bo izdana v nematerializirani imenski obliki skladno z izjemami iz ameriške zakonodaje, tako imenovanega Predpisa S (Regulation S). Izvedba izdaje se pričakuje v bližnji prihodnosti, odvisno od razmer na finančnih trgih.

Slovenija nastopa kot izdajatelj z bonitetno oceno visokega investicijskega razreda. Bonitetna agencija S&P ji dodeljuje oceno AA s stabilnimi obeti, Fitch oceno A+ s stabilnimi obeti, Moody’s pa oceno A3 s pozitivnimi obeti, kar pomeni možnost nadaljnje izboljšave. Lani so vse tri agencije izboljšale obete.

Januar je tradicionalno najbolj intenzivno obdobje za sindicirane izdaje obveznic v evrskem območju, saj države začenjajo izvajati letne programe financiranja proračunov. Slovenija je ta vzorec izkoristila že lani, ko je 7. januarja 2025 izdala 30-letno obveznico v vrednosti milijarde evrov s kuponom 3,5 odstotka in donosom 3,548 odstotka, ki je bila prva 30-letna evrska referenčna tranša države od leta 2020. Povpraševanje je takrat preseglo 3,2 milijarde evrov.

Država ima letos dovoljeno zadolževanje v višini do 4,6 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj za leto 2024 je po predhodnih podatkih ministrstva za finance znašal približno 800 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka BDP, kar je najnižja raven v zadnjih petih letih. Javni dolg ob koncu leta 2024 je znašal 66,6 odstotka BDP oziroma 44,9 milijarde evrov, kar je pod povprečjem Evropske unije (80,7 odstotka) in evrskega območja (87,1 odstotka).

Donos na slovenske desetletne obveznice je konec novembra 2025 znašal približno tri odstotke, razmik (spread) do nemških obveznic pa ostaja stabilen.

Julija 2024 je Slovenija kot prva država evrskega območja izdala suvereno digitalno obveznico v vrednosti 30 milijonov evrov z donosom 3,65 odstotka, ki je bila poravnana prek sistema tokeniziranega denarja Banque de France v okviru eksperimentalnega programa Evropske centralne banke. Junija 2025 pa je kot prva evropska država izdala trajnostno povezano obveznico (SLB) v vrednosti milijarde evrov, vezana na cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Povpraševanje je preseglo 6,5-kratnik ponudbe.

Za leto 2026 ministrstvo za finance načrtuje nadaljnje izdaje referenčnih obveznic, morebitne dodatne trajnostno povezane instrumente in potencialno vrnitev na japonski trg s samurajsko obveznico, če bodo razmere ugodne. Vodja slovenskega zakladništva Marjan Divjak je napovedal tudi možnost izdaje panda obveznice na kitajskem trgu.

Poleg mednarodnih izdaj Slovenija vzdržuje tudi program ljudskih obveznic za domače fizične osebe. Prva izdaja februarja 2024 je zbrala 261 milijonov evrov s 3,4-odstotno obrestno mero, druga marca 2025 pa je z 2,75-odstotno obrestno mero in triletno ročnostjo prav tako pritegnila širok krog domačih vlagateljev.

Ciljni trg nove desetletne obveznice po pravilih MiFID II zajema primerne nasprotne stranke, profesionalne stranke in tudi neprofesionalne stranke prek vseh prodajnih poti. Obveznice niso namenjene osebam v Združenih državah Amerike.