Slovenija ne podpira novega regulativnega okvira za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami. Na zasedanju Odbora stalnih predstavnikov 19. decembra je Ljubljana zavrnila kompromisno besedilo, doseženo v tristranskih pogajanjih med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo, je sporočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dogovor po mnenju Slovenije ne naslavlja ključnih vprašanj: ocene tveganja, označevanja, sledljivosti in analitičnih metod. Brez ustreznih orodij bi bil uradni nadzor izjemno otežen, opozarja ministrstvo.
Ljubljana se sklicuje na načelo previdnosti. Nenamerne genetske spremembe, ki nastanejo pri uporabi novih genomskih tehnik, se lahko razlikujejo od naključnih mutacij in zahtevajo predhodno oceno tveganja, navaja ministrstvo. Sproščanje organizmov v okolje je nepovraten proces z dolgotrajnimi posledicami.
Povprečna slovenska kmetija obsega le šest hektarjev, zaradi česar je sobivanje med biotehnološko in ekološko pridelavo po oceni Ljubljane praktično nemogoče, poroča Euobserver.
Poleg Slovenije dogovoru nasprotujejo Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Romunija in Slovaška, Grčija pa se jim bo verjetno pridružila, poroča Euronews. Skupina sedmih držav je daleč od blokirne manjšine.
Dvotirni okvir
Tristranska pogajanja so se zaključila v noči 3. decembra pod danskim predsedstvom. Dogovor vzpostavlja dve kategoriji rastlin.
Rastline NGT-1, ki jih Komisija ocenjuje kot enakovredne konvencionalnim sortam, bodo izvzete iz zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih. Proizvodi ne bodo označeni, razen semen in razmnoževalnega materiala. Rastline NGT-2 z obsežnejšimi genomskimi spremembami ostajajo pod obstoječo zakonodajo o GSO z obveznim označevanjem in sledljivostjo, pojasnjuje Svet EU.
Na seznam izključenih lastnosti za kategorijo NGT-1 sta uvrščeni toleranca na herbicide in proizvodnja insekticidnih snovi. Države članice lahko prepovejo gojenje rastlin NGT-2 na svojem ozemlju.
Spor sega v leto 2018
Nove genomske tehnike, zlasti CRISPR-Cas9, omogočajo hitrejše in preciznejše spreminjanje DNK kot konvencionalno žlahtnjenje. Tehnologijo sta razvili Emmanuelle Charpentier in Jennifer Doudna, za kar sta leta 2020 prejeli Nobelovo nagrado za kemijo.
Sodišče EU je julija 2018 razsodilo, da morajo biti rastline, pridobljene z genskim urejanjem, regulirane kot gensko spremenjeni organizmi po direktivi iz leta 2001. Odločitev je dejansko prepovedala gojenje gensko urejenih posevkov v Evropi, poroča Science. Komisija je leta 2023 predlagala sprostitev pravil.
Obljube in dvomi
Danski minister Jacob Jensen je ob sklenitvi dogovora dejal, da bodo nove tehnike omogočile razvoj sort, odpornejših na podnebne spremembe in z manjšo porabo gnojil ter pesticidov, navaja Svet EU. Poročevalka Evropskega parlamenta Jessica Polfjärd je dogovor označila za zgodovinski preboj.
Znanstveniki so s CRISPR že razvili sorte pšenice, odporne na pepelovko, ter riž s povečano toleranco na slanost tal, poroča Frontiers in Sustainable Food Systems.
Nasprotniki opozarjajo na tveganja. Encimi za gensko urejanje lahko režejo DNK na napačnih mestih in povzročajo neželene mutacije, navaja kanadska mreža CBAN. Nepričakovani izbrisi ali prerazporeditve DNK lahko motijo delovanje drugih genov.
Študija v Environmental Sciences Europe ugotavlja, da bi bilo po predlaganih merilih 94 odstotkov rastlin NGT uvrščenih v kategorijo NGT-1 in bi dobilo tržno dovoljenje brez ocene tveganja. Nemška zvezna agencija za varstvo narave in francoska agencija za varnost hrane sta izrazili pomisleke glede biološke varnosti, poroča Plants, People, Planet.
Organizacija IFOAM Organics Europe opozarja, da patenti na rastline NGT ogrožajo svobodo žlahtniteljev. Kmetje se lahko soočajo z naraščajočo odvisnostjo od peščice multinacionalk, ki nadzorujejo patentirane lastnosti.
Dogovor morata še potrditi Svet EU in Evropski parlament. Glasovanje v parlamentu je predvideno februarja ali marca.
