Danes je pomemben mejnik za vse, ki delajo na daljavo. Slovenija uradno omogoča dovoljenje za začasno prebivanje digitalnim nomadom. To je korak, ki ga je napovedala strategija “Digitalna Slovenija 2030” in eden ključnih ukrepov koalicijskega programa. Z lahkoto si predstavljamo delo na piranski plaži, v Ljubljani ali ob blejskem jezeru — kjer lahko združimo delo in raziskovanje idiličnih kotičkov naše države.
Digitalni nomad je tujec, ki ni državljan EU in dela na daljavo, bodisi kot zaposlen pri tujcu ali kot samozaposlen v drugi državi. Pri nas bo ta oseba lahko zaprosila za začasno dovoljenje za eno leto, ki se ne podaljša, in po poteku ga bo lahko znova pridobila šele po šestih mesecih. V tem času pa lahko že načrtuje novo življenjsko izkušnjo v drugi državi.
Pogoji za nomadsko dovoljenje
Eden ključnih pogojev je znesek za preživljanje, saj mora digitalni nomad v Sloveniji dokazati, da ima mesečno vsaj dvakratnik povprečne letne neto plače. Ta prag zagotavlja, da nomadi niso breme socialnim sistemom, ampak prispevajo k lokalnemu okolju. Pri tem štejejo vsi viri dohodka — pogodbe, bančni izpiski in celo naložbe.
Posebna prednost je takojšnja možnost združitve družine. Sopodpisniki in otroci lahko pridobijo dovoljenje brez dodatnih omejitev glede dolžine bivanja. Hkrati pa še vedno ne smejo delati za slovenska podjetja, kar zagotavlja, da nomadi ostajajo mobilni in ne posegajo na trg dela.
Dovoljenje se ne obnavlja samodejno. Ko poteče, mora nomad za dovoljenje zaprositi znova, vendar šele po šestih mesecih — kar pomeni, da gre za kratkoročno, mobilno izkušnjo, prilagojeno sezonskim potrebam in življenjskemu slogu.
Zakonodajni okvir in cilj vlade
Zakon, ki dovoljuje tak status, je del novele Zakona o tujcih, sprejete maja letos. Ministrstvo za notranje zadeve je ureditev oblikovalo tako, da nomadi ostanejo povezani s svojimi tujimi delodajalci in da ne posegajo v slovenski trg dela.
Slovenija z uvedbo te sheme želi privabiti talente, investitorje in ustvarjalce, ki bodo v naš digitalni in življenjski prostor prinesli nove ideje. To ni le turistični ukrep, ampak strateška naložba v digitalno prihodnost.
Primerjava s sosednjimi državami
Slovenija je z uvedbo dovoljenja digitalnim nomadom na tekočem trendu, a v marsičem izstopa. V regiji in širše že obstajajo podobni programi, a vsaka država ima svoj pristop.
- Hrvaška je kot ena prvih poskrbela za digitalne nomade. Že od leta 2021 lahko nomadi zaprosijo za enoletno dovoljenje, pri čemer morajo dokazati mesečni dohodek okoli 2.870 €.
- Italija ponuja podoben režim: minimalni mesečni dohodek je približno 2.700 €, dovoljenje traja eno leto in ga je mogoče obnoviti.
- Madžarska ima White Card za digitalne nomade od leta 2022. Zahteva minimalni dohodek približno 3.000 €, dovoljenje se lahko podaljša še za eno leto.
- Avstrija nima standardnega nomadskega vizuma, a obstajajo oblike dovoljenj za delo na daljavo, čeprav so davčne in birokratske ovire večje.
Slovenija je glede finančnih zahtev in fleksibilnosti zelo konkurenčna, saj omogoča ugodne pogoje za začasno bivanje in družinsko združevanje.
Za digitalne nomade je Slovenija zdaj zelo zanimiva destinacija
Živahna, tehnološko razvita in varna. Visoka zahteva glede prihodkov zagotavlja, da v državo prihajajo resni delavci, ki ne iščejo lokalnih delovnih mest, ampak želijo prispevati k lokalni ekonomiji.
Slovenija je majhna, a ponuja bogato ponudbo naravnih znamenitosti, dobro infrastrukturo in varno okolje. Dovoljenje omogoča, da nomad dela iz coworking prostora v Ljubljani, raziskuje Maribor ali uživa ob blejskem jezeru, saj tako združuje delo in kakovost življenja.
Novo obdobje mobilnega dela
Z današnjim dnem je Slovenija naredila pomemben korak v prihodnost digitalnega dela. Uvedba dovoljenja za digitalne nomade ni le simbolična poteza, gre za konkretno strategijo, ki nagovarja mednarodne strokovnjake, povečuje mobilnost in hkrati krepi e‑gospodarstvo.
Preberite več:
Slovenija se je pokazala kot država, ki razume svoj potencial v digitalni ekonomiji. S primerjalno ugodno uredbo glede tujih delavcev, ki delajo z mobilnih delovnih mest, in z odprtostjo do njihovih družin je odprla vrata novim vrstam globalnih priseljencev. Če bo strategija uresničena, bi lahko digitalni nomadi postali stalni del slovenskega poslovnega ekosistema in prispevali k inovacijam, mobilnosti in trajnostni rasti.
