Slovenija bo vsaj še eno leto ostala brez davka na kriptovalute. Kolegij državnega zbora je z decembrske seje umaknil odločanje o zakonu, ki je predvideval 25-odstotno obdavčitev dobičkov iz kriptosredstev. Umik pomeni, da bodo dobički iz kriptovalut tudi v letu 2026 ostali neobdavčeni, kar ohranja Slovenijo kot eno redkih evropskih držav brez tovrstne davčne ureditve.
Po ocenah ministrstva za finance bi lahko država z davkom na kriptovalute letno pobrala okoli 25 milijonov evrov. Ta prihodek bo zdaj vsaj še eno leto manjkal državni blagajni. V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih ocenah več kot 250.000 imetnikov kriptovalut, kar predstavlja pomemben segment vlagateljev.
Predlagana davčna stopnja 25 odstotkov je bila enaka stopnji za obdavčevanje kratkoročnih kapitalskih dobičkov. Davek bi se začel obračunavati leta 2026, zavezanci pa bi morali sami voditi evidenco pridobitev in odsvojitev ter letno predložiti davčni obračun finančni upravi do 31. marca.
Postopkovni zaplet
Zakon je že prešel prvo obravnavo v državnem zboru septembra letos, poslanci so ga ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Umik z dnevnega reda decembrske seje je zahtevala vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke, ki je navedla, da je stranka prejela veliko predlogov za spremembe, ki jih še niso uspeli podrobneje proučiti.
V stranki so poudarili, da jim ni naglica, saj zakon, četudi bi ga sprejeli na decembrski seji, z letom 2026 še ne bi začel veljati. Zato so se odločili, da si bodo za morebitne popravke vzeli več časa, kar naj bi bila praksa pri zakonih, ki uvajajo korenitejše spremembe.
Evropski kontekst in konkurenčnost
Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga zakonodaje poudarilo usklajevanje z evropskimi trendi. Uredba MiCA (Markets in Crypto-Assets), ki ureja trg kriptosredstev v EU, sicer ne predpisuje obvezne davčne ureditve, vendar večina evropskih držav že pozna davek na kriptovalute.
Odsotnost obdavčitve daje Sloveniji konkurenčno prednost pri privabljanju kripto vlagateljev in podjetij iz tega sektorja. Po drugi strani pa država izgublja prihodke, ki jih druge evropske države že ustvarjajo z davki na kapitalske dobičke iz digitalnih sredstev.
Naprej v negotovo
Ob dejstvu, da bodo prihodnje leto parlamentarne volitve, bi lahko davek po ocenah analitikov dobili – če sploh – šele leta 2027. To pomeni, da bo Slovenija vsaj dve leti ostala brez tovrstne davčne ureditve, kar krepi njen položaj kot davčna oaza za trgovce s kriptovalutami v regiji.
Preberite več:
Za kripto skupnost je odlog dobra novica, medtem ko finančna stroka opozarja na potrebo po jasni ureditvi področja, ki zagotavlja davčno pravičnost in preglednost ter zmanjšuje tveganja za pranje denarja.
