Zlato je v ponedeljek preseglo 4.400 dolarjev za unčo in doseglo nov zgodovinski vrh. Cena je od začetka leta zrasla za skoraj 70 odstotkov, kar je največji letni skok v zadnjih 46 letih. Mednarodni denarni sklad je pravkar objavil analizo z naslovom „Gold’s Lasting Luster”, ki skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj guvernerji centralnih bank po vsem svetu kopičijo zlato s hitrostjo, ki je svet ni videl od razpada brettonwoodskega sistema. Odgovor, ki ga ponuja IMF, ni niti preprost niti tolažilen za tiste, ki verjamejo v stabilnost obstoječega denarnega reda
Za rastjo cene stojijo centralne banke. Kitajska, Indija, Turčija in Poljska so v zadnjih treh letih kupile več kot 1.100 metričkih ton letno, navaja IMF. Razlog je diverzifikacija stran od ameriškega dolarja. Zlato ne pripada nobeni državi in ne nosi tveganja nasprotne stranke.
| Država | Nakupi 2024 (t) | Skupne rezerve (t) |
|---|---|---|
| Poljska | 90 | 448 |
| Turčija | 75 | 615 |
| Indija | 73 | 876 |
| Kitajska | 44 | 2.280 |
| Vir: World Gold Council | ||
Banka Slovenije se je letos pridružila kupcem. Po več kot desetletju brez nakupov je v prvi polovici leta pridobila 0,56 tone in povečala rezerve s 3,17 na 3,73 tone. Vrednost je konec julija dosegla 372 milijonov evrov, približno 13 odstotkov skupnih deviznih rezerv, kažejo podatki, ki jih je avgusta objavil Bloomberg Adria. Gre za zlato v obliki palic teže med 350 in 430 unčami, s čistostjo 99,5 odstotka. Cene niso razkrili.
Srbija ostaja vodilna v regiji. Narodna banka Srbije je v prvih enajstih mesecih leta rezerve povečala za 4,3 tone na rekordnih 52,5 tone v vrednosti 5,8 milijarde evrov. To je skoraj petina bruto deviznih rezerv države. Srbija kupuje zlato iz domače proizvodnje, od podjetja Serbia Zijin Copper.
Hrvaška je izjema. Nekoč je imela več kot 13 ton, a je vse prodala leta 2001 in 2005. Ob vstopu v evroobmočje leta 2023 je morala kupiti 1,5 tone za prenos v Evropsko centralno banko, lastnih rezerv pa nima. Bosna in Hercegovina ima 3,5 tone, kar je rekord v njeni zgodovini. Severna Makedonija razpolaga s 6,9 tone, Črna gora z 1,2 tone.
| Država | Rezerve (t) | Vrednost | Delež v rezervah |
|---|---|---|---|
| Srbija | 52,5 | 5,8 mrd EUR | ~20 % |
| Severna Makedonija | 6,9 | n.p. | n.p. |
| Slovenija | 3,73 | 372 mio EUR | ~13 % |
| Bosna in Hercegovina | 3,5 | n.p. | n.p. |
| Črna gora | 1,2 | n.p. | n.p. |
| Hrvaška | 0 | – | – |
| Viri: NBS, Banka Slovenije, World Gold Council | n.p. = ni podatka | |||
John Maynard Keynes je zlato označil za barbarski ostanek preteklosti. Centralne banke očitno menijo drugače. V svetu, kjer lahko zamrznitev deviznih rezerv postane orožje, je kovina brez državljanstva znova privlačna.
En odgovor
Hrvaška je prodala vseh 13 ton zlata leta 2001 in 2005 – takrat je unča stala okoli 300 dolarjev. Danes stoji nad 4.400. Če bi obdržali, bi imeli več kot 1,8 milijarde evrov namesto nič. To je lekcija o tem, zakaj centralne banke kupujejo zlato ravno zdaj, ko je najdražje v zgodovini. Zamrznitev ruskih deviznih rezerv leta 2022 je poslala jasen signal: dolarji na računu pri Fedu niso tvoji, če Washington reče, da niso. Zlato v trezorju pa je. Kitajska, Indija, Turčija, Poljska, zdaj tudi Slovenija – vsi razumejo, da je diverzifikacija stran od dolarja postala vprašanje nacionalne varnosti, ne samo donosnosti. Keynes je imel morda prav, da je zlato barbarski ostanek. Ampak v svetu, kjer so sankcije postale orožje, barbarstvo spet postaja racionalno.