Slovenija nadaljuje tempo črpanja evropskih sredstev. Država je v Bruselj poslala šesti zahtevek za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, s katerim cilja na približno 41 milijonov evrov neto izplačila. Gre za naslednji korak v seriji zahtevkov, kjer je Slovenija doslej uspela izpolniti vse pogoje in pridobiti maksimalna izplačila.
Zadnji zahtevek vključuje 15 mejnikov in ciljev, ki pokrivajo širok spekter projektov, od energetike in okoljske infrastrukture do digitalizacije in zdravstva. Med njimi so projekti daljinskega ogrevanja z obnovljivimi viri, nadgradnje stavbnih sistemov, vodovodni in kanalizacijski sistemi ter podpora podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo.
Poseben poudarek je tudi na digitalnih projektih, kot so platforma e-zakonodaja, policijski informacijski sistemi in turistična analitika. V zdravstvu izstopa uvedba telemedicinskih funkcij, ki se širijo v vsakodnevno uporabo.
Slovenija blizu 85 % vseh sredstev
Če bo potrjen tudi peti zahtevek, ki je trenutno v zaključni fazi, bo Slovenija dosegla približno 85 % vseh razpoložljivih sredstev iz tega mehanizma. To pomeni okoli 1,77 milijarde evrov, od tega večino nepovratnih sredstev.
Takšna dinamika črpanja Slovenijo uvršča med uspešnejše države EU pri izvajanju načrtov za okrevanje, kar je pomembno tudi z vidika kredibilnosti pri prihodnjih evropskih programih.
Pregled sredstev NOO
| Kazalnik | Vrednost |
|---|---|
| Šesti zahtevek (bruto) | 89,53 mio € |
| Ocenjeno izplačilo (neto) | ~41 mio € |
| Skupno že prejeto | 1,54 mrd € |
| Skupno izplačano projektom | ~1,4 mrd € |
| Skupna razpoložljiva sredstva | 2,08 mrd € |
| Delež po potrditvi 5. zahtevka | ~85 % |
Projekti na terenu in pritisk na rok
V Sloveniji trenutno poteka skoraj 1.400 projektov, od tega jih je že več kot 450 zaključenih. Letos je bilo upravičencem izplačanih skoraj 88 milijonov evrov, kar kaže na pospešeno dinamiko izvajanja.
Ključen mejnik pa ostaja zadnji zahtevek, ki ga mora država oddati do konca septembra 2026. Do takrat bo treba izpolniti še 59 mejnikov in ciljev, kar pomeni, da bo tempo izvajanja projektov ostal visok.
Evropska sredstva iz NOO niso več le razvojni dodatek, ampak eden ključnih investicijskih virov v državi. Financirajo infrastrukturo, digitalizacijo, energetiko in podjetniške projekte, ki neposredno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva. Ob tem se vse bolj kaže, da bo v naslednjih mesecih klkjučna izvedba projektov in ne več dostop do sredstev. Denar je na voljo, pritisk je zdaj na realizaciji.
