Po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča je Slovenija dobro pripravljena na morebitne javnofinančne šoke. Njegove ocene podpirajo tudi ugodne bonitetne ocene mednarodnih agencij, ki Sloveniji pripisujejo stabilne obete in močan položaj v regiji. Ključ za prihodnost pa vidi predvsem v razvoju kapitalskih trgov in strateškem usmerjanju investicij.
Minister je na dogodku Inštituta za strateške rešitve izpostavil, da je Slovenija zaradi majhnosti in pragmatičnosti bolje pripravljena na izzive kot misli večina. Tuje bonitetne agencije in investicijske banke Slovenijo pogosto ocenjujejo bolje, kot se domačini zavedajo. Prav v začetku junija je Slovenija prejela bonitetno nadgradnjo s strani agencije Standard & Poor’s z AA- na AA in je trenutno najbolje ocenjena država srednje in vzhodne Evrope.
Priprave na morebitno krizo
Državna zakladnica se, kot zatrjuje Boštjančič, strateško pripravlja na možne finančne pretrese. Ker so slovenske obveznice manj likvidne od denimo nemških, iščejo širšo izpostavljenost na različnih finančnih trgih – poleg uspešne izdaje obveznic na Japonskem tako prihodnje leto načrtujejo izdajo na kitajskem trgu. Tako si država povečuje manevrski prostor v primeru morebitne mednarodne finančne krize.
Minister opozarja, da bodo v prihodnosti državni proračuni težko pokrivali vse želje in potrebe družbe. Zato je nujno sodelovanje s privatnim sektorjem, kar pomeni krepitev kapitalskega trga in jasno določanje strateških prioritet za naložbe. Po Boštjančičevem mnenju naj bi predvsem farmacija in biotehnologija postali področji, v katera se splača ciljno vlagati.
Evropi dati večji poudarek
Boštjančič verjame, da mora Evropa ohraniti tesno vez z ZDA, saj je to ključno zavezništvo. Vendar ob trenutnih geopolitičnih spremembah izpostavlja, da mora Evropa sama izpostaviti svoje prioritete in osredotočeno vlagati v lastne prednosti, namesto da išče strateške povezave z drugimi svetovnimi silami.
Preberite več:
Obrambni izdatki Slovenije v okviru zavezništva Nato po njegovih besedah ne bodo imeli tako velikega proračunskega vpliva, kot se prikazuje v javnosti.
