Slovenija počrpala že 1,54 milijarde evrov, zdaj prihaja najtežji del

Slovenija pri črpanju evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost za zdaj ostaja med uspešnejšimi državami. Do danes je iz Bruslja prejela 1,54 milijarde evrov, pri čemer je bila pri vseh oddanih zahtevkih stoodstotno uspešna. Izpolnila je vse zahtevane mejnike in cilje ter dobila izplačan celoten znesek, ki ga je zahtevala.

Še pomembnejši je podatek, kaj se s tem denarjem dogaja doma. Od začetka izvajanja načrta leta 2021 do marca letos je država končnim prejemnikom izplačala skoraj 1,4 milijarde evrov, kar kaže na relativno hiter prenos sredstev v gospodarstvo. Samo letos je bilo izplačanih skoraj 88 milijonov evrov, kar potrjuje, da se investicijski cikel nadaljuje tudi v zadnjem delu izvajanja programa.

Slovenija tik pred novim izplačilom

Trenutno država čaka na izplačilo petega zahtevka v vrednosti nekaj več kot 230 milijonov evrov, ki ga je Evropska komisija že pozitivno ocenila. V tej fazi gre predvsem za formalno potrditev na ravni EU, ki se pričakuje v kratkem. Če bo zahtevek potrjen, bo Slovenija imela izpolnjenih že 107 mejnikov in ciljev. To je pomemben signal, saj kaže, da projekti tečejo dovolj hitro, da država ne izgublja dostopa do sredstev, kar je v številnih drugih članicah EU precej večji problem.

Vlada je zdaj potrdila oddajo šestega zahtevka, ki bo vreden dobrih 89 milijonov evrov bruto. Znesek je sicer manjši kot pri prejšnjih zahtevkih, kar pa je logično, saj se program približuje koncu. Ključni izziv v tej fazi ni več pridobivanje sredstev, ampak čas. Zadnji zahtevek mora Slovenija poslati najpozneje do konca septembra letos, torej mora v nekaj mesecih zaključiti še preostale projekte in izpolniti vse cilje.

Dodatno dinamiko prinašajo tudi spremembe načrta. Nekateri cilji se prestavljajo med obroki, drugim se podaljšujejo roki, del meril pa se poenostavlja. To kaže na prilagajanje realnim razmeram, hkrati pa pomeni, da je manevrskega prostora vedno manj.

Za podjetja in investicije je ključna predvsem stabilnost izplačil. Do zdaj je Slovenija dokazala, da zna evropska sredstva pretvoriti v dejanske projekte, kar ni samoumevno. Hkrati pa se odpira drugo vprašanje, kako vzdrževati investicijski tempo po letu 2026, ko se ta vir financiranja izteče.