Državna sekretarka Neva Grašič je za STA povedala, da dodatna zagotovila Ursule von der Leyen o proračunu EU v višini 2 bilijonov evrov gredo v pravo smer. Slovenija vztraja pri večji vlogi regij in ustreznem obsegu proračuna.
Državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič je danes za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedala, da Slovenija pozitivno ocenjuje dodatna zagotovila predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen glede predloga dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034.
Grašič je izjavo podala pred zasedanjem Sveta EU za splošne zadeve v Bruslju, kjer se ministrstva za evropske zadeve držav članic sestajajo za razpravo o osnutku proračuna.
“Dodatna zagotovila gredo v pravo smer,” je povedala Grašič in poudarila pomen večje vloge regij v novem proračunu ter njegov obseg.
Evropska komisija je julija letos predstavila predlog Večletnega finančnega okvira (VFO) za obdobje 2028–2034 v vrednosti skoraj 2 bilijona evrov. To pomeni občutno povečanje glede na trenutni proračun, ki znaša 1,2 bilijona evrov.
Večletni finančni okvir je dolgoročni proračun Evropske unije, ki določa, koliko denarja lahko EU porabi in za katere prednostne naloge v obdobju sedmih let.
Kaj je sporno
Predlog je sprožil odmeven odziv. Štiri glavne proevropske skupine v Evropskem parlamentu – Evropska ljudska stranka (EPP), Socialisti in demokrati (S&D), Renew Europe ter Zeleni – so oktobra poslale von der Leyen pismo, v katerem zavračajo predlagano zasnovo Nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov.
Parlamentarne skupine menijo, da predlog preveč centralizira moč in zmanjšuje neposreden nadzor nad kohezijskimi sredstvi. Von der Leyen je zato napovedala dodatna zagotovila, ki jih je očitno predstavila državam članicam.
Kaj to pomeni za Slovenijo
Za Slovenijo je novi proračun ključen. Kohezijska politika – program pomoči manj razvitim regijam EU – predstavlja pomemben vir financiranja slovenskih projektov na področju infrastrukture, izobraževanja in inovacij.
Po predlogu Komisije je za kohezijsko in kmetijsko politiko predvidenih 865 milijard evrov, od tega 218 milijard posebej za manj razvite evropske regije. Za kmetijstvo je predvidenih 300 milijard evrov.
Slovenija prav tako vztraja, da regije dobijo večjo vlogo pri odločanju o porabi teh sredstev. Predlog Evropske komisije predvideva Nacionalne in regionalne partnerske načrte – model, podoben načrtu za okrevanje po pandemiji – ki bi združeval naložbe in reforme, usmerjene v skupne prednostne naloge EU.
Prav ta del predloga sproža največ kritik. Evropski parlament meni, da tak pristop zmanjšuje avtonomijo lokalnih in regionalnih oblasti, von der Leyen pa trdi, da omogoča hitrejšo in učinkovitejšo porabo sredstev.
Komisija znižala napoved rasti slovenskega BDP
Evropska komisija je danes napoved rasti slovenskega BDP za letos znižala z 2,0 na 1,0 odstotka, za prihodnje leto pa jo je ohranila pri 2,4 odstotka. V Bruslju pričakujejo, da se bosta tako zasebna kot javna potrošnja v Sloveniji v drugi polovici letošnjega leta še naprej krepili, k čemur bo dodatno prispevala uvedba zimskega dodatka oziroma božičnice za vse zaposlene.
Komisija napoveduje tudi rast naložb, kar bo predvsem posledica večjega povpraševanja in manjše negotovosti v svetu. Spričo izboljšanja razmer na izvoznih trgih se bo izvoz po napovedih povečal, medtem ko se bo rast uvoza zmanjšala.
V prihodnjem letu Komisija napoveduje 2,4-odstotno rast slovenskega BDP, kar je toliko, kot so napovedali v spomladanski napovedi. V letu 2027 se bo rast še okrepila, in sicer bo znašala 2,6 odstotka. Te napovedi so ključne za načrtovanje porabe sredstev iz novega večletnega proračuna EU, ki bo Sloveniji na voljo od leta 2028.
Kompromis v nastajanju
Slovenska podpora “dodatnim zagotovilom” von der Leyen kaže, da Bruselj poskuša najti kompromis med zahtevami držav članic in Evropskega parlamenta.
Sprejetje proračuna zahteva soglasje v Svetu EU in odobritev Evropskega parlamenta. To pomeni, da lahko ena država članica blokira celoten proračun, če meni, da ne varuje njenih interesov.
Pogajanja se bodo nadaljevala v prihodnjih mesecih, končna odločitev pa se pričakuje v prvi polovici leta 2026. Do takrat bodo države članice in Evropski parlament še naprej pogajali o podrobnostih, da bi zagotovili delovanje novega proračuna od januarja 2028.
Neva Grašič, ki je državna sekretarka postala julija letos, je zadolžena za usklajevanje slovenskih stališč v institucijah EU. Pred imenovanjem je delala kot namestnica vodje kabineta ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon.
