Slovenija bo po trenutnih izračunih morala za novo posojilo Evropske unije Ukrajini zagotoviti približno 700 milijonov evrov poroštev. To je danes ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU povedal slovenski minister za finance Klemen Boštjančič. Minister je poudaril, da bi se to poroštvo uporabilo le v izjemnih primerih, če bi bile izčrpane vse druge možnosti financiranja.
Boštjančič je pojasnil, da v EU še poteka razprava o tem, kolikšen delež od skupno 210 milijard evrov, namenjenih za posojilo Ukrajini, bodo članice EU zagotovile kot poroštvo. Kot je izpostavil, Nemčija zagovarja 50 ali 75 odstotkov, medtem ko je Slovenija predvidoma pripravljena na okoli 700 milijonov evrov.
“Za Slovenijo zaenkrat kaže, da bi poroštvo znašalo okoli 700 milijonov evrov,” je dejal Boštjančič in dodal, da bi bila garancija uporabljena le v “določenih precej ekstremnih primerih”. Prispevek Slovenije bo po njegovih besedah odvisen tudi od odločitve drugih članic EU, če vse ne bodo sodelovale pri poroštevih, vendar za zdaj konkretnih številk ni želel napovedovati.
Minister je ob tem poudaril, da Slovenija zagovarja enotno evropsko rešitev za financiranje Ukrajine, vendar ni prepričan, da bo dogovor dosežen že na prihajajočem zasedanju voditeljev držav članic.
Evropski načrt financiranja Ukrajine
Finančni ministri EU so v četrtek razpravljali o predlogu novega posojila v višini 90 milijard evrov, ki bi ga za financiranje Ukrajine delno financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Gre za sredstva, ki so bila zaradi sankcij proti Moskvi zamrznjena kot odgovor na agresijo na Ukrajino.
Po predlogu Evropske komisije bi članice EU zagotovile poroštva, ki bi se uporabila le, če bi finančne institucije, ki hranijo rusko premoženje, morale ta sredstva vrniti Rusiji. Komisija ocenjuje, da je tveganje za takšen scenarij zelo nizko, a zagotovila članic so vseeno potrebna, da se posojilo lahko uredi formalno in pravno.
Evropske institucije naj bi danes še potrdile pravno podlago, ki bi omogočila, da zamrznjeno rusko premoženje ostane na ozemlju EU, dokler Moskva ne poplača vojne škode Ukrajini. Trenutno zakonodaja zahteva, da se zamrznitev podaljšuje vsakih šest mesecev, za kar je potrebno soglasje vseh članic, pri čemer podaljševanje večkrat blokira Madžarska.
Slovenija in njena vloga pri evropskem financiranju Ukrajine
Slovenija bo torej v skladu z dogovori članic zagotovila svoj delež poroštev, vendar le kot varnostni mehanizem. Boštjančič je pojasnil, da bi bila garancija uporabljena le, če bi se zgodil izjemen scenarij, ki bi ogrozil izvajanje posojila. Gre za mehanizem, ki EU omogoča, da zagotovi sredstva Ukrajini, hkrati pa omeji tveganja za posamezne države članice.
“Kar se nas tiče, zagovarjamo enotno evropsko rešitev,” je dodal minister, kar kaže na pripravljenost Slovenije, da sodeluje pri kolektivni podpori Ukrajini, a tudi na previdnost, da se tveganja jasno omejijo.
Slovenija s tem korakom izkazuje svojo solidarnost do Ukrajine, obenem pa želi zagotoviti, da so finančne obveznosti države jasno določene in nadzorovane. V Bruslju so tudi poudarili, da je odločitev o poroštevih del širše razprave o tem, kako EU učinkovito in varno financira pomoč Ukrajini, ne da bi ogrozila stabilnost svojih držav članic.
Slovenija se tako vključuje v evropski mehanizem, ki omogoča financiranje Ukrajine s kombinacijo posojil, zamrznjenih sredstev in državnih poroštev. Kljub temu ostaja ključni cilj, da so sredstva na voljo Ukrajini čim prej, hkrati pa da se tveganja za posamezne članice EU minimalizirajo.
