V soboto je s poletnim solsticijem nastopil najdaljši dan v letu. Ob tej priložnosti, ko smo hkrati obeležili Evropski dan sončne energije, so nevladne organizacije Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera skupaj z Združenjem slovenske fotovoltaike opozorile, da se v Sloveniji in Evropi premalo zanašamo na sončno energijo.
“Sonca je dovolj za vse,” izpostavljajo – tudi v Sloveniji, kjer ta obnovljivi vir po mnenju nevladnikov izkoriščamo prepočasi. Gre za najbolj dostopno nizkoogljično tehnologijo v Evropi, ki je ključna za zeleni prehod.
“Sončna energija ima številne ekonomske prednosti. Investicijski stroški so se v zadnjih dveh desetletjih drastično znižali, zaradi česar je danes to ena najdostopnejših oblik energije. V kombinaciji z baterijami lahko sončna elektrarna zniža stroške elektrike in poveča energetsko neodvisnost. Glavni materiali, steklo in aluminij, ki predstavljajo do 90 odstotkov materiala sončnih panelov, imajo tudi ob koncu življenjske dobe panela še vedno visoko vrednost, tako da se recikliranje izplača,” razlaga dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere.
Stroški sončnih elektrarn so se v zadnjih 20 letih znižali za več kot 80 odstotkov, leta 2023 pa je bila sončna energija že najcenejši vir nove električne energije v več kot 60 državah, navaja Greenpeace Slovenija.
EU je lani namestila 65 gigavatov novih kapacitet, kar omogoča dodatno oskrbo 17 milijonov domov in podjetij. V Evropi se s pomočjo sončne energije ogreva že približno 10 milijonov gospodinjstev. Lani so sončne kapacitete globalno presegle en teravat.
Na sončni strani Alp
“Že izvedeni primeri dobrih praks domačih energetskih skupnosti projekti Energetske zadruge Zeleni Hrastnik in Energetske zadruge Sončni Ig, ali pa samooskrbna skupnost na Smoletovi 12 v Ljubljani, dokazujejo, da lahko ljudje prevzamemo nadzor nad proizvodnjo, rabo in delitvijo energije in postanemo aktivni deležniki energetskega prehoda,” je izpostavila Barbara Kvac iz društva Focus za sonaraven razvoj.
V Sloveniji je bilo nameščenih 1,4 gigavata sončnih elektrarn – od tega več kot polovica malih – kar je osem odstotkov celotne električne proizvodnje. Dinamika se je po rekordnem 412-megavatnem prirastu upočasnila. Slovenija bi lahko z lokalno sistemsko podporo in vključevanjem skupnosti iz sonca pokrila več kot tretjino potreb po električni energiji, dodaja Greenpeace.
Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je ob tej priložnosti poudarila pomen sončne energije za enakopravno vključevanje v prehod: “Slovenija je v obdobju odločanja o energetski prihodnosti, pri čemer ne gre zgolj za izbiro med različnimi tehnologijami, temveč tudi za vrednote, ki jih s temi izbirami krepimo. S podporo razpršenim virom in skupnostnim lastništvom dajemo moč ljudem, da sami ustvarjajo energijo tam, kjer živijo, in jo delijo v skupnosti.”
Preberite več:
“Imamo pa še kar precej dela, da celotno okolje optimiziramo in razvijemo koncepte, ki bodo vključevali čim večji del prebivalstva, saj imamo na sončni strani Alp res lep potencial za izkoriščanje energije sonca,” pa je dejala Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike, ki je opozorila tudi na porast zavajajočih trditev o izkoriščanju sončne energije.
