Podjetja in izumitelji z vsega sveta so pri Evropskem patentnem uradu (EPO) vložili rekordnih 201.974 patentnih prijav, 1,4 odstotka več kot leto prej in nad mejnikom 200.000, ki ga patentni urad do zdaj ni dosegel. Predsednik EPO António Campinos je ob objavi rezultatov ocenil, da rekordni obseg prijav potrjuje inovacijsko zmogljivost Evrope in njeno privlačnost kot globalnega tehnološkega trga.
Kitajska se je z 22.031 prijavami in 9,7-odstotno rastjo prvič povzpela na tretje mesto, pred Japonsko in Južno Korejo. Najhitreje rastoča področja kitajskih prijav so transport in polprevodniki, oba z več kot 30-odstotno rastjo. Huawei je s 4.744 prijavami drugi največji prijavitelj na svetu. ZDA ostajajo na prvem mestu s 47.008 prijavami, a so edina država v prvih petih, ki je zabeležila upad, za 1,6 odstotka. Nemčija ohranja drugo mesto.
Med tehnološkimi področji je na vrh lestvice skočila računalniška tehnologija, kamor spadajo tudi prijave s področja umetne inteligence, strojnega učenja in prepoznavanja vzorcev. Prijave za umetno inteligenco iz ZDA so porasle za 26,4 odstotka. Električni stroji, naprave in energija so zabeležili najhitrejšo rast med vsemi področji, gonilo pa so inovacije v baterijski tehnologiji. Nasprotno so se prijave na področju farmacije iz ZDA zmanjšale za 10,3 odstotka, biotehnološke pa za devet odstotkov.
Slovenija je pri EPO vložila 156 prijav, tretje leto zapored z rastjo, in se povzpela na 34. mesto med vsemi državami, s 37. leto prej. Na milijon prebivalcev je bilo vloženih 73 prijav, kar Slovenijo uvršča na 13. mesto v EU. Delež prijav z vsaj eno žensko izumiteljico znaša 33 odstotkov, občutno nad povprečjem držav članic EPO pri 25 odstotkih.
Slovenski imetniki patentov so med najhitrejšimi uporabniki enotnega patenta, ki je bil uveden leta 2023 in omogoča zaščito v 18 državah EU z eno samo prijavo. Za enotni patent so zaprosili v 56,7 odstotka primerov, daleč največ med vsemi državami. Povprečje držav članic EPO znaša 36,5 odstotka, ZDA 16 odstotkov, Kitajska 17,9 odstotka. Novi sistem naj bi občutno znižal stroške zaščite izumov po Evropi, in slovenska podjetja so ga očitno prepoznala hitreje kot konkurenca.
