Kako je mogoče, da ista država pri enem evropskem mehanizmu zaseda tretje mesto, pri drugem pa životari na repu lestvice?
Podatki Evropske komisije z 1. januarja 2026 kažejo, da je Slovenija iz kohezijskih skladov 2021–2027 prejela 11,9 % razpoložljivih sredstev v obliki dejanskih plačil iz Bruslja. Od 3,24 milijarde evrov načrtovanih sredstev je bilo izplačanih 384,5 milijona evrov. Slabši rezultat imajo le še Hrvaška (11,5 %), Avstrija (11,1 %), Belgija (10,2 %) in Španija (6,6 %).
Na vrhu lestvice je Finska z 27,9 %, sledita Luksemburg (26,6 %) in Češka (26,2 %). Povprečje EU znaša 17,2 %.
| Mesto | Država | Delež |
|---|---|---|
| 1. | Finska | 27,9 % |
| 2. | Luksemburg | 26,6 % |
| 3. | Češka | 26,2 % |
| 4. | Švedska | 23,5 % |
| 5. | Romunija | 23,3 % |
| ··· | ||
| Povprečje EU | 17,2 % | |
| ··· | ||
| 24. | Slovenija | 11,9 % |
| 25. | Hrvaška | 11,5 % |
| 26. | Avstrija | 11,1 % |
| 27. | Belgija | 10,2 % |
| 28. | Španija | 6,6 % |
Povsem drugače je pri mehanizmu za okrevanje in odpornost (RRF). Pri tem instrumentu je Slovenija s 72-odstotno stopnjo črpanja tretja v EU, za Francijo (85 %) in Avstrijo (84 %). Do konca leta 2025 je iz RRF prejela 1,54 milijarde evrov od skupno 2,14 milijarde evrov.
Razlika je v naravi obeh mehanizmov. RRF izplačuje sredstva na podlagi doseženih mejnikov in ciljev – sprejetih zakonov, izvedenih reform, izpolnjenih zavez. Kohezijska politika pa zahteva klasično projektno izvedbo z dokumentacijo, javnimi naročili, poročanjem in naknadnim povračilom stroškov.
| Mehanizem | Črpanje | Uvrstitev |
|---|---|---|
| RRF (reforme) | 72 % | 3. v EU |
| Kohezija (projekti) | 11,9 % | 24. v EU |
Pri dodeljevanju kohezijskih sredstev Slovenija sicer presega evropsko povprečje. Do konca leta 2025 je bilo dodeljenih 58 % razpoložljivih sredstev oziroma približno 2,6 milijarde evrov. A med dodeljenimi in dejansko izplačanimi zneski zeva precejšnja vrzel.
| Kategorija | Znesek |
|---|---|
| Načrtovana sredstva EU | 3,24 mrd € |
| Izplačano iz Bruslja | 384,5 mio € |
| Nacionalno sofinanciranje | 1,3 mrd € |
| Skupaj na voljo do 2029 | 4,5 mrd € |
Skupaj s kohezijskimi sredstvi in nacionalnim sofinanciranjem ima Slovenija do leta 2029 na voljo 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev in 1,3 milijarde evrov nacionalnega sofinanciranja. Bo administracija zmogla pospešiti črpanje v preostalih letih programskega obdobja?
| Mesto | Država | Črpanje |
|---|---|---|
| 1. | Francija | 85 % |
| 2. | Avstrija | 84 % |
| 3. | Slovenija | 72 % |
| 3. | Italija | 72 % |
| 5. | Češka | 71 % |
V Bruslju medtem potekajo razprave o morebitni preusmeritvi dela kohezijskih sredstev v obrambne namene, kar bi lahko dodatno zapletlo načrte držav članic.
