Vlada je v četrtek na dopisni seji odločila, da se iz varnostnih zalog naftnih derivatov sprosti do 30 milijonov litrov dizelskega goriva. Gre za prvi tovrstni ukrep v zgodovini samostojne Slovenije, po zakonu o državnih blagovnih rezervah pa ga je mogoče uporabiti le ob večji motnji na trgu, ki je opredeljena kot veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z nafto na območju EU ali v državi.
Odločitev je prišla le tri dni po tem, ko je krizna skupina za energente v ponedeljek po sestanku z največjima trgovcema, Petrolom in MOL-om, ocenila, da sproščanje zalog ni potrebno. V ponedeljek sta oba trgovca zatrdila, da so zaloge zadostne. Do četrtka se je slika korenito spremenila. Cena severomorske nafte Brent je v sredo po izraelskem napadu na iransko plinsko polje South Pars poskočila nad 113 dolarjev za sod, medtem ko je v ponedeljek znašala 102 dolarja. Pred začetkom iranske krize konec februarja je sod Brenta stal približno 70 dolarjev, po poročanju Fortune.
Do prevzema goriva iz zalog je upravičenih osem družb, ki so plačevale nadomestilo za oblikovanje obveznih rezerv. To so Petrol, MOL & INA, MOL plc., Logo energija, F. Leitner, Münzer bioindustrie, Kuwait petroleum in MI oskrba. Vsaka bo gorivo prejela v sorazmernem deležu, ki ustreza njenemu letnemu prispevku v sistem obveznih rezerv. Vlada je sproščeni dizel namenila izključno prodaji na slovenskem trgu in prepovedala izvoz.
Zavod RS za blagovne rezerve ima na zalogi približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, je pred tednom dni za RTV Slovenija pojasnil direktor zavoda Andrej Kužner. To zadošča za 103 dni povprečne dnevne porabe vseh porabnikov v državi. Teh 30 milijonov litrov predstavlja okoli 4,3 odstotka celotnih zalog. Četrtina teh rezerv je fizično skladiščena v tujini, v drugih članicah EU, ker Slovenija nima dovolj lastnih skladiščnih kapacitet.
Na obrat vladne odločitve so vplivale razmere na terenu, ki so se od ponedeljka naprej znatno zaostrile. Naftni distributerji so se po navedbah Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport soočili z velikimi težavami pri dobavi na mednarodnem trgu. Na prodajnih mestih je medtem povpraševanje naraslo na večkratnik povprečnega odjema, zlasti na obmejnih, avtocestnih in tranzitnih servisih. MOL je v sredo uvedel omejitev točenja na 30 litrov za fizične osebe in 200 litrov za pravne osebe, Shell Adria je mejo postavila pri 100 litrih za osebna vozila, Petrol pa je omejil točenje dizla in kurilnega olja v posode na 200 litrov.
Razlog za povečan pritisk na slovenske servise je cenovna razlika z okoliškimi državami. Liter dizla v Sloveniji stane 1,528 evra, v Avstriji 1,99 evra, na Hrvaškem pa približno 1,55 evra. Avstrijec, ki natoči 50 litrov na slovenskem servisu, prihrani dobrih 23 evrov. Finančna uprava je sosednje države že pozvala k poostrenemu nadzoru, saj je čez mejo dovoljeno prenesti največ deset litrov goriva v rezervni posodi. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je opozorila, da kmetje sredi spomladanske sezone ne morejo priti do kmetijske nafte. Predsednik zbornice Jože Podgoršek je izpostavil, da imajo traktorji tudi do 300-litrske rezervoarje, medtem ko nekateri servisi omejujejo točenje na 30 litrov.
Vlada je ob sproščanju zalog isti dan sprejela tudi spremembo uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, po kateri od danes, 20. marca, regulacija cen na avtocestah in hitrih cestah ne velja več. Trgovci bodo na avtocestnih servisih cene določali prosto, te pa se bodo predvidoma približale cenam v sosednjih državah. Zunaj avtocestnega omrežja regulacija ostaja nespremenjena. Vlada pričakuje, da bodo višje cene na avtocestah zmanjšale pritisk bencinskega turizma in razbremenile logistične poti za oskrbo servisov po preostali državi.
Svetovna cena nafte se je od začetka iranske krize zvišala za več kot 60 odstotkov. Po podatkih ameriške agencije za energijo (EIA) je Brent 9. marca dosegel 94 dolarjev, potem ko so se dobave skozi Hormuško ožino praktično ustavile. Do 19. marca je cena narasla na 113,71 dolarja in med trgovanjem za kratek čas presegla 119 dolarjev, po poročanju CNBC. Cene so se ob koncu četrtkovega trgovanja nekoliko umirile, potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu izjavil, da Izrael pomaga ZDA pri odpiranju ožine. Brent je dan zaključil pri 108,65 dolarja. Analitiki družbe Wood Mackenzie so pretekli teden opozorili, da bi sod lahko kmalu dosegel 150 dolarjev, cena 200 dolarjev pa ni povsem izključena, je poročal Al Jazeera.
V torek, 24. marca, Slovenijo čaka naslednja dvotedenska uskladitev reguliranih cen goriv. Po napovedih ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumerja se bosta dizel in kurilno olje podražila za okoli 12 centov na liter, bencin pa nekoliko manj. Vlada je že znižala trošarine na najnižjo možno raven in z izrednim ukrepom omejila vpliv dajatve za izpuste ogljikovega dioksida. Brez teh posegov bi se dizel podražil za 24 centov, kurilno olje podobno, bencin pa za 18 centov, je pojasnil Kumer.
Petrol je četrtkov vladni ukrep sprostitve cen na avtocestah ocenil kot kratkoročen korak, ki lahko začasno umiri razmere, a ne odpravlja temeljnih vzrokov. Največji domači trgovec z gorivi se zavzema za prilagoditev metodologije oblikovanja cen, bodisi prek pogostejšega (dnevnega) prilagajanja bodisi celovite liberalizacije. Po Petrolovi oceni 14-dnevni model v razmerah visoke volatilnosti na mednarodnih trgih povzroča neravnovesja v povpraševanju in dodatno obremenjuje prodajno mrežo.
En odgovor
To je dokaz, da nas lahko energetska kriza zdaj resnično skrbi.