Ekstremni vremenski pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, so v zadnjih desetletjih povzročili ogromno gospodarsko škodo po vsej Evropi. Najnovejša analiza Evropske agencije za okolje (EEA) razkriva, da je Slovenija v zadnjih 44 letih utrpela največjo gospodarsko škodo na prebivalca med vsemi evropskimi državami.
Po podatkih EEA je skupna gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v obdobju 1980–2023 v 38 evropskih državah presegla 790 milijard evrov.
Čeprav so absolutno največ škode utrpele največje države, kot so Nemčija, Italija, Francija in Španija, pa je preračunano na prebivalca Slovenija na prvem mestu. Povprečna škoda na prebivalca je v Sloveniji znašala kar 8.733 evrov, kar je več kot trikrat več kot v Luksemburgu ali Švici, ki sledita na lestvici.
Največ škode povzročajo poplave in nevihte
Analiza EEA izpostavlja, da so največ gospodarske škode povzročile poplave, nevihte, močan veter in toča. Slovenija je bila v zadnjih letih večkrat prizadeta zaradi uničujočih poplav, ki so povzročile milijonske škode na infrastrukturi, domovih in kmetijskih površinah. Poleg tega je bila Slovenija v vrhu tudi po škodi na kvadratni kilometer – kar 866.467 evrov, kar jo uvršča pred Belgijo, Nemčijo in Švico.
EEA opozarja, da je velik del škode zaradi vremenskih ujm v Evropi nezavarovan. To pomeni, da skupna gospodarska škoda narašča hitreje kot zavarovana škoda, kar dodatno obremenjuje državne proračune in posameznike.
V Sloveniji je ta problem še posebej izrazit, saj so številni objekti in kmetijske površine še vedno brez ustreznega zavarovanja pred naravnimi nesrečami.
Smrtne žrtve in vpliv na prebivalstvo
Med letoma 1980 in 2023 je zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov v Evropi umrlo več kot 246.000 ljudi. Največ smrtnih žrtev so povzročili vročinski valovi, sledijo požari v naravi, mrzla obdobja in suša. EEA poudarja, da je dejansko število žrtev še višje, saj številnih smrti ni mogoče neposredno pripisati vročini ali drugim vremenskim pojavom.
Preberite več:
Strokovnjaki opozarjajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb ekstremni vremenski dogodki v prihodnje še pogostejši in intenzivnejši. Slovenija bo morala okrepiti vlaganja v preventivo, izboljšati sistem zavarovanj in prilagoditi infrastrukturo, da bi zmanjšala škodo in zaščitila prebivalce.
