Slovenija s 5,8-odstotnim rezom med tremi najhuje prizadetimi državami v predlogu proračuna EU za obdobje 2028 do 2034

Slovenija bo po predlogu naslednjega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2028 do 2034 izgubila 5,8 odstotka sredstev iz skladov v skupnem upravljanju glede na tekoči cikel. Spletni portal CAP Reform, ki je primerjal podatke iz uradnega informativnega lista Evropske komisije, jo uvršča med tri najhuje prizadete članice. Več bo izgubila le Češka (-8,3 odstotka), takoj za Slovenijo pa je Portugalska (-5,1 odstotka). Slovenija v tekočem obdobju 2021 do 2027 iz evropskih kohezijskih skladov prejema 3,26 milijarde evrov, skupaj s kmetijskimi in ribiškimi sredstvi pa je ovojnica še višja.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je po poročanju portala European Newsroom že lani izjavil, da nobena država ali regija ne sme doživeti nenadnega ali drastičnega reza kohezijskih sredstev in da mora novi finančni okvir programe poenostaviti, ne pa zmanjšati. Slovenija je tudi sopodpisnica skupnega dokumenta 14 držav članic, med njimi Italije, Španije, Poljske, Češke in Hrvaške, ki zahtevajo ohranitev kohezijske politike kot samostojne proračunske postavke.

Po interni študiji Evropskega parlamenta, ki jo je pridobil dnevnik Il Sole 24 Ore, se bodo sredstva za države članice v povprečju zmanjšala za 8 odstotkov, s 759 na 698 milijard evrov. Najhuje bosta po absolutni vrednosti prizadeti Italija in Španija, obe z 12-odstotnim rezom. Italiji bi se sredstva znižala z 82,45 na 72,39 milijarde evrov. Enak odstotek čaka Francijo in Portugalsko, Nemčija bo izgubila 11 odstotkov. Poljska ostaja daleč največja prejemnica z le 5-odstotnim znižanjem.

Jedro spora je v predlogu Komisije, da vse sklade v skupnem upravljanju, od kohezije in kmetijstva do socialnih politik, ribištva in migracij, združi v en sam nacionalni in regionalni partnerski načrt za vsako državo. Nov sistem uvaja tako imenovane prilagodljive kvote, ki vladam prepuščajo odločitev, kam bodo usmerile sredstva. Če država prilagodljive kvote nameni koheziji, bo rez manjši. Če jih preusmeri v obrambo ali odplačilo skupnega dolga, pa lahko kohezijski proračun drastično pade. Predsednica Odbora regij EU Kata Tüttő je po poročanju Il Sole 24 Ore novi sistem opisala kot “igre lakote med ključnimi politikami Evrope”.

Kmetijstvo je edini sektor, ki v predlogu pridobi. Na ravni EU naj bi se sredstva za skupno kmetijsko politiko povečala za več kot 90 milijard evrov. Italija bi prejela približno 11 milijard evrov dodatnih sredstev, a podrobne razčlenitve po manjših državah članicah, vključno s Slovenijo, Komisija še ni objavila. Evropski parlament, ki mora predlog odobriti, je nacionalne in regionalne partnerske načrte v sedanji obliki že zavrnil in zahteva spremenjen predlog kot pogoj za začetek pogajanj.