Po izračunih fiskalnega sveta je primanjkljaj državnega proračuna v prvih osmih mesecih letos znašal okoli milijarde evrov, kar je znatno več kot v enakem obdobju lani, ko je bil skoraj izravnan. Povečanje primanjkljaja ni bilo presenečenje in je že bilo predvideno v veljavnem proračunu. Po trenutnih ocenah naj bi bil celotni primanjkljaj v letu 2025 skoraj dva milijardi evrov, kar je skoraj desetkrat več kot lani.
Povečanje primanjkljaja je predvsem posledica rasti tekoče porabe. Ta rast je bila široko razpršena, a najbolj pomembno k njej prispeva višanje stroškov dela, povezanega s spremembo plačnega sistema v javnem sektorju. Po drugi strani pa se prihodki niso primerljivo povečali. Prihodki so upadli predvsem zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in zmanjšanega priliva sredstev iz evropskih skladov.
Pri tem je pomembno omeniti, da letošnji interventni ukrepi ekonomiji niso povzročili večjih odstopanj. Ukrepi za sanacijo posledic poplav so financirani z namenskimi sredstvi, medtem ko so ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje že zaključeni.
Izkušnje zadnjih let: premalo natančno načrtovanje
Podatki iz zadnjih štirih let kažejo, da so proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju približno 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so bile podlaga za sprejete proračune. Ta razlika ni posledica nepričakovanih kriz, temveč kaže na neustrezno načrtovanje redne javne porabe, kar prinaša več negativnih posledic.
Takšen nerealističen pristop k načrtovanju porabe zmanjšuje zaupanje javnosti v državne proračune in lahko dolgoročno poškoduje verodostojnost javnih financ. Poleg tega spodbuja manj odgovorno ravnanje z javnim denarjem, saj vlade porabljajo sredstva, ki so načrtovana vnaprej in ne predstavljajo dejanske potrebe.
Napačne ocene o razpoložljivih sredstvih otežujejo transparentno prikazovanje prave slike javnega finančnega stanja in lahko vodijo do napačnih ekonomskih odločitev. Hkrati slabijo dolgoročno načrtovanje, saj prelagajo reševanje ključnih izzivov na prihodnje vlade.
Potrebna previdnost in realnost v proračunskem načrtovanju
Fiskalni svet opozarja, da mora biti proračunsko načrtovanje bolj previdno in realistična, da bo imel prostor za odziv na morebitne slabše ekonomske razmere. V času, ko gospodarska negotovost ostaja prisotna in ko državo čakajo številni dolgoročni izzivi – kot so demografske spremembe ter pritiski na javne izdatke – je bistveno, da so proračunski načrti pripravljeni previdno in s poudarkom na dolgoročni stabilnosti.
Preberite več:
Vlada mora do konca septembra posredovati Fiskalnemu svetu in Državnemu zboru proračunske dokumente za leti 2026 in 2027, kar bo ključni trenutek za usmerjanje javnih financ v prihodnjih letih.
