Slovenija skoraj polno zaposlena, podjetja vse težje najdejo delavce

Slovenija ima na papirju enega najmočnejših trgov dela v zadnjih desetletjih. A podatki hkrati razkrivajo, da se ključni problem seli drugam. Ne gre več za brezposelnost, ampak za to, ali bo gospodarstvo sploh še našlo dovolj ljudi.

Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci, starimi od 20 do 64 let, je lani dosegla 78,3 odstotka. Zaposlenih je več kot tri četrtine delovno sposobnega prebivalstva. Brezposelnost je pri 3,9 odstotka druga najnižja v zgodovini meritev. Takšne številke so blizu tistega, kar ekonomisti označujejo kot polno zaposlenost.

Na prvi pogled so to odlične novice. Visoka zaposlenost pomeni stabilne prihodke gospodinjstev, večjo potrošnjo in relativno zdravo gospodarstvo. A z vidika podjetij slika ni tako enoznačna. Ko stopnja zaposlenosti pride tako visoko, trg dela praktično izgubi rezervni bazen ljudi in tako podjetja težje najdejo nove zaposlene, rast pa je vse bolj odvisna od produktivnosti, avtomatizacije ali uvoza delovne sile. Slovenija je v tej fazi že nekaj časa. Novi podatki državnega statističnega urada to samo potrjujejo.

Razlika med zahodom in vzhodom ostaja

Podrobnejši podatki kažejo tudi na precej stabilno regionalno razliko. V zahodni Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti dosegla 58 odstotkov, v vzhodni pa 54,6 odstotka.

Razlika ni dramatična, a je vztrajna. Kaže na to, da Slovenija še vedno nima enotnega trga dela, ampak dva nekoliko različna sistema. Zahod države ostaja bolj dinamičen in privlačen za zaposlovanje, vzhod pa zaostaja.

Za podjetja to pomeni, da lokacija še vedno pomembno vpliva na dostop do delovne sile.

Izobrazba kot odločilni dejavnik

Ena najbolj izrazitih razlik pa ni geografska, ampak izobraževalna. Med osebami z osnovnošolsko izobrazbo je bila stopnja brezposelnosti 8,1 odstotka, med tistimi s terciarno izobrazbo pa le 2,4 odstotka. Razlika je več kot trikratna.

To potrjuje trend, ki se v zadnjih letih samo še krepi. Trg dela nagrajuje znanje in kaznuje njegovo pomanjkanje. Za podjetja to pomeni vedno večji pritisk pri iskanju ustrezno usposobljenih kadrov, za državo pa jasen signal, kje so dolgoročna tveganja.

Manj ljudi, več prilagajanja

Podatki kažejo še eno zanimivo smer. Delovno aktivni so lani v povprečju dejansko opravili 33 ur na teden, pri čemer je skoraj desetina zaposlenih delala krajši delovni čas. Med njimi prevladujejo ženske.

Hkrati je bilo v vseživljenjsko učenje vključenih skoraj 23 odstotkov prebivalcev med 25 in 64 letom starosti.

To kaže na postopno spremembo strukture trga dela. Ne raste več toliko število ljudi, ampak se spreminja način dela. Več je prilagodljivih oblik, več je dodatnega izobraževanja, več je kombiniranja različnih oblik zaposlitve.

Slovenija je trenutno v fazi, ko trg dela deluje skoraj na polni kapaciteti. To je dobra novica za zaposlenost, a hkrati omejitev za prihodnjo rast. Rast podjetij ne bo več odvisna od tega, koliko ljudi lahko zaposlijo, ampak od tega, kako učinkovito znajo delati z ljudmi, ki jih že imajo.