Slovenska vlada je 12. novembra v dvorcu Lanthieri v Vipavi obravnavala nov predlog zakona o vinu. Obstoječi zakon je iz leta 2006 in je očitno zastarel. Evropska zakonodaja se spreminja, slovenski proizvođači pa so leta prosili za zmanjšanje birokracije.
“Predlog novega zakona prinaša birokratske olajšave za vinogradnike in vinarje,” je dejal podpredsednik vlade Matej Arčon na novinarski konferenci. Arčon, ki je sicer minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je poudaril, da je zakon nastal v sodelovanju s sektorjem. To pomeni, da so ukrepi usklajeni s tem, kar proizvođači dejansko potrebujejo, ne le s tem, kar si birokracija misli, da jim je potrebno.
Kaj konkretno prinaša novi zakon?
Glavna novost je digitalni register. Vinogradniki in vinarji bodo lahko spletno oddajali prijave na razpise, poročila in reševali administrativne obveznosti. Ne zveni spektakularno, toda ko se ve, koliko je slovenskih vinogradnikov majhnih – kar 85 odstotkov jih obdeluje manj kot pol hektarja – je jasno, zakaj je to pomembno. Mnogi med njimi so doslej preprosto izogibali registraciji, ker je bila procedura zapletena.
Sicer je v register pridelovalcev grozdja in vina vpisanih 14.357 hektarjev vinogradov. Vendar iz satelitskih posnetkov je razvidno, da je dejanska površina vinogradov okoli 18.550 hektarjev. Razlika več kot 4.000 hektarjev kaže, kako neučinkovit je bil dosedanji sistem.
Drugi problem, ki ga zakon naslavlja, je zaraščanje vinogradov. Po podatkih iz leta 2022 so se vinogradniške površine od leta 2010 zmanjšale za 11 odstotkov po eni evidenci, po drugi celo za 25 odstotkov. Novi zakon predvideva ukrepe, ki bi morali ta trend zaustaviti.
Še ena pomembna določba – zakon predvideva mehanizem odkupa vina v letih s slabo trgatvijo. To bi moralo vinogradnikom zagotoviti stabilen dohodek tudi takrat, ko podnebje ne sodeluje.
Zakaj je obstoječi zakon zastarel?
Zakon o vinu je bil sprejet 12. oktobra 2006. Skoraj dve desetletji kasneje ne omogoča več učinkovitega izvajanja evropske zakonodaje. EU je medtem sprejela vrsto novih uredb, ki urejajo kategorije vinskih proizvodov, enološke postopke, označevanje. Slovenski zakon teh sprememb preprosto ni sledil.
To je ustvarjalo pravni vakuum in zapletalo poslovanje. Nova ureditev je usklajena z najnovejšimi predpisi Evropske unije.
Slovensko vinarstvo v številkah
Slovenija letno proizvede med 63 in 89 milijoni litrov vina. Od tega je 70 odstotkov belega vina. Kar 67 odstotkov proizvodnje so vina z zaščiteno označbo porekla, kar govori o kakovosti.
Slovenski vinogradniki izbirajo med 60 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami – prevladujejo bele sorte, kot so Laški rizling, Chardonnay, Sauvignon blanc, Malvazija, Rebula. Letna poraba vina na prebivalca je okoli 40 litrov.
Posebej je zanimiva rast ekološke pridelave. Leta 2022 je bilo v ekološko pridelavo vključenih 955 hektarjev vinogradov – trikrat več kot leta 2010.
Zakaj ravno Vipavska dolina?
Vlada je sejo izvedla ravno v Vipavski dolini, ker je to eno od treh najpomembnejših vinogradniških območij v Sloveniji, s 2.700 hektarji vinogradov. Dolina reke Vipave je idealen kraj za gojenje vinske trte, ker se tam srečujeta celinsko-alpsko in mediteransko podnebje.
V Vipavski dolini posluje najbolj znana slovenska vinarija “Vipava 1894”, ki je nastala z združevanjem vinogradnikov še v avstro-ogrski monarhiji. Danes tam letno predelajo 10-12 milijonov kilogramov grozdja.
Kaj naprej?
To je bilo prvo branje predloga zakona. Drugo branje je predvideno prihodnji teden. Potem gre predlog v Državni zbor v sprejem. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić bi morala prihodnji teden podrobneje predstaviti vse določbe novega zakonskega predloga.
Preberite več:
Poleg zakona o vinu je vlada v Vipavi sprejela tudi sklep o ustanovitvi Zavoda za sodobni ples – v okviru priprav Nove Gorice na status Evropske prestolnice kulture 2025. Premier Robert Golob je dejal, da je bil to eden od ciljev, ki si jih je vlada postavila na začetku mandata.
