Slovenija ustvarja presežek s tujino, država pa hkrati poglablja primanjkljaj

Slovensko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju 2025 ponovno potrdilo svojo izvozno moč. V odnosih s tujino je ustvarilo 454 milijonov evrov presežka, kar predstavlja 2,5 odstotka BDP. Na ravni celotne ekonomije to pomeni, da Slovenija še naprej več ustvari kot porabi v odnosu do tujine, kar jo uvršča med bolj stabilna evropska gospodarstva.

Slika pa ni enotna. Medtem ko podjetniški del ekonomije ustvarja presežek, sektor država deluje v nasprotni smeri. V istem obdobju je ustvaril 699 milijonov evrov primanjkljaja, kar pomeni 3,8 odstotka BDP. Razkorak med obema deloma ekonomije postaja vse bolj očiten in odpira vprašanje dolgoročne vzdržnosti takšne strukture.

Podatki državnega statističnega urada pokažejo še en premik. Presežek v transakcijah s tujino se je v primerjavi s tretjim četrtletjem občutno zmanjšal. Takrat je znašal 960 milijonov evrov, v zadnjem četrtletju pa le še 454 milijonov evrov. Gre za več kot prepolovitev v enem samem četrtletju.

Upad ni posledica enega samega dejavnika. Zmanjšal se je presežek pri menjavi blaga in storitev, ki ostaja temelj slovenskega izvoza, hkrati pa so se precej znižali tudi primarni dohodki iz tujine. To nakazuje, da se dinamika v mednarodnem okolju spreminja, kar se hitro prelije tudi v slovensko gospodarstvo.

Gospodarstvo še vedno vleče naprej

Kljub padcu presežka ostaja osnovna slika pozitivna. Slovenija kot celota še vedno ustvarja več kot porabi v odnosu do tujine. To pomeni, da je izvoz še vedno močan, podjetja pa ostajajo konkurenčna na tujih trgih.

Za majhno in odprto gospodarstvo je to ključnega pomena. Prav presežek v odnosih s tujino omogoča stabilnost, blaži zunanje šoke in ustvarja prostor za investicije. Slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih večkrat pokazalo, da zna izkoristiti svojo izvozno usmerjenost, vendar pa trenutni podatki nakazujejo, da se tempo umirja.

Država deluje v nasprotni smeri

V istem obdobju je sektor država ustvaril precejšen primanjkljaj. Ta ni zanemarljiv, saj predstavlja skoraj štiri odstotke BDP. Razlika med presežkom gospodarstva in primanjkljajem države pomeni, da se del ustvarjene vrednosti porablja za financiranje javnih izdatkov.

Takšna kombinacija ni neobičajna, vendar postane problematična, če se oba trenda oddaljujeta. Če presežek gospodarstva pada, primanjkljaj države pa ostaja visok ali se povečuje, se skupna slika hitro poslabša.

Ključni podatki o odnosih s tujino

Na eni strani je gospodarstvo, ki še vedno ustvarja presežek in ostaja konkurenčno. Na drugi strani je država, ki povečuje porabo in s tem primanjkljaj. Med obema deloma nastaja vse večji razkorak.

Zmanjševanje presežka v zadnjem četrtletju kaže tudi na to, da zunanje okolje postaja manj ugodno. Slovensko gospodarstvo je močno povezano z dogajanjem v Evropi in širše, zato se vsaka upočasnitev hitro odrazi v izvozu in prihodkih iz tujine.