Poročilo Agencije Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) o svetovnih naložbah za leto 2025 izpostavlja hitro rast digitalnih investicij po svetu, a hkrati opozarja na neenakomerno porazdelitev koristi. Slovenija, ki se digitalno povezuje in razvija, ima pri tem pomembno vlogo, a se sooča tudi z izzivi, ki jih prinaša digitalna preobrazba.
Slovenija je po podatkih za začetek leta 2025 med državami z visoko internetno penetracijo, saj 91,5 % prebivalcev uporablja internet, kar pomeni približno 1,94 milijona uporabnikov. Digitalne javne storitve so v Sloveniji dostopne in jih uporablja več kot 77 % uporabnikov, kar je nad povprečjem EU. Vendar pa so digitalne spretnosti zaposlenih med najnižjimi v EU, kar predstavlja oviro za hitrejšo digitalno rast.
Slovenski podjetniški sklad letos namenja več sredstev za spodbujanje digitalne transformacije podjetij, vključno z razpisi za podporo inovativnim mladim podjetjem in vlaganjem v digitalno preobrazbo proizvodnih in poslovnih procesov. Ministrstvo za gospodarstvo poroča o povpraševanju po investicijah v višini 1,6 milijarde evrov, kar kaže na močno željo po širjenju in modernizaciji podjetij.
Svetovni trendi digitalnih investicij in njihov vpliv na Slovenijo
Agencija UNCTAD v svojem poročilu poudarja, da digitalne investicije, kot so umetna inteligenca, medmrežje stvari in oblačne storitve, postajajo ključni motor gospodarske rasti. A koristi teh naložb so neenakomerno razporejene, saj razvite države še vedno privabljajo večino digitalnih investicij, medtem ko države v razvoju, med katere Slovenija sicer ne sodi, še vedno zaostajajo.
Za Slovenijo to pomeni, da mora okrepiti digitalno infrastrukturo in izboljšati digitalne kompetence, da bo lahko izkoristila priložnosti, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo. Državne strategije, kot je Strategija digitalnih javnih storitev 2030, so usmerjene prav v to – povečati dostopnost in uporabo digitalnih storitev ter spodbujati digitalno identiteto.
Izzivi in priložnosti za prihodnost
Slovenija se sooča s potrebo po večjih investicijah v digitalno preobrazbo, zlasti v podjetniškem sektorju, kjer so investicije še vedno podpovprečne. Javne spodbude in kapitalski skladi za inovacije so pomemben korak naprej, a za dolgoročni uspeh bo potrebna tudi večja usklajenost politik, izobraževanja in podpore podjetjem.
UNCTAD opozarja tudi na tveganja, kot so varnostni izzivi in regulativne ovire, ki lahko upočasnijo razvoj digitalnega gospodarstva. Slovenija bo morala ta vprašanja nasloviti, da bo lahko ostala konkurenčna in privlačna za prihodnje investicije.
Poročilo Združenih narodov tako potrjuje, da je digitalno gospodarstvo ključni dejavnik prihodnje rasti, tudi za Slovenijo. Z usmerjenimi vlaganji in strateškimi ukrepi lahko država izkoristi globalne trende in okrepi svojo vlogo v digitalni ekonomiji.
