Za spodbujanje razvoja vodikovih tehnologij je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo skoraj 18 milijonov evrov evropskih sredstev. Gre za podporo na javnem razpisu “Spodbude za projekte, vključene v pomembne projekte skupnega evropskega interesa na področju vodika” (JR IPCEI HYDROGEN), ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Ta konkretna sredstva so del širšega evropskega prizadevanja, da vodik postane ključni gradnik zelenega energetskega sistema in pripomore k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.
Skupna višina sredstev, razpoložljiva v okviru omenjenega javnega razpisa, znaša 20 milijonov evrov, od katerih je za slovenske prijavitelje potrjenih 18 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Javni razpis je del evropske sheme IPCEI (Important Projects of Common European Interest), ki združuje ambiciozne projekte v več državah, usmerjene v ustvarjanje in širjenje razvojnih rešitev z velikim učinkom za celoten evropski trg.
Razvoj ne bo samo v laboratorijih
Namen razpisa je podpreti naložbe v celotno evropsko verigo vrednosti vodika, od proizvodnje, skladiščenja in transporta do praktične uporabe v industriji in prometu. Takšen pristop zagotavlja, da se tehnologije ne razvijajo le v laboratorijih, temveč v realnih aplikacijah, kjer lahko izboljšajo konkurenčnost gospodarstva in hkrati zmanjšajo emisije toplogrednih plinov.
V EU vodik trenutno predstavlja manj kot 2 % celotne porabe energije, kjer večino (okoli 96 %) pridobivajo iz naravnega plina, kar vodi v visoke emisije CO₂. Prehod na čist ali obnovljiv vodik iz elektroze vode, ki uporablja obnovljivo energijo, pa bi lahko preobrazil energetski sistem in zmanjšal izpuste v industriji, transportu in proizvodnji toplote.
To pomeni, da ta energent ni le dodaten vir “zelene energije”, temveč delno rešitev za sektorje, ki jih je z elektrifikacijo težko razogljičiti, kot so težka industrija, kemijska industrija in težki transport. Evropska komisija si je zato zastavila cilj, da do leta 2030 proizvede in vključi skupaj 20 milijonov ton obnovljivega vodika v evropsko energijsko mrežo – polovico doma in polovico z uvozom.
Kaj bodo omogočila odobrena sredstva?
Odobrena sredstva iz razpisa bodo namenjena razvoju velikih elektrolizatorjev, sistemov za shranjevanje energije in infrastrukturnim rešitvam, ki bodo omogočile vodikovo gospodarstvo. To vključuje tehnologije, ki bodo pomagale zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv in povečale energetsko neodvisnost Slovenije.
Zlasti velike naprave za elektrolozo, ki ločijo vodik iz vode s pomočjo električne energije, so ključnega pomena, ker omogočajo proizvodnjo “obnovljivega vodika”, ki ob uporabi ne proizvaja CO₂. V Evropi ti sistemi sicer še niso povsem cenovno konkurenčni tradicionalni proizvodnji vodika, vendar stroški padajo, saj se izboljšujejo tehnologije in veča proizvodna kapaciteta.
Za prebivalce to pomeni dve jasni koristi. Prvič, okolje z manj izpusti škodljivih snovi in toplogrednih plinov; drugič, boljšo energetsko varnost države, ki s tem ni tako odvisna od geopolitičnih nihanj cen fosilnih goriv.
Kako bo deloval razpis?
Razpis bo operativno izvajalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, upravičeni stroški pa se lahko krijejo do 31. oktobra 2029. To pomeni, da imajo prijavitelji več let časa, da pripravijo, izvedejo in zaključijo svoje projekte, kar je pomembno, saj gre za visoko zahtevne tehnološke naložbe.
Podpora obsega razvoj celotnih tehnologij, od proizvodnje elektrolizatorjev do shranjevanja in uporabe vodika v prometu in industriji. Pričakovati je, da bodo projekti vključeni v evropske dobavne verige in da bodo sodelovali z drugimi proizvajalci, raziskovalnimi centri in industrijskimi partnerji. To je bistveno, ker samo inovativna in povezovalna vizija omogoča uresničitev ciljev, ki si jih je EU zastavila v strategiji REPowerEU.
Le 2 odstotka vse energetske porabe
Da bomo imeli širši kontekst: v letu 2023 je bila poraba vodika v EU ocenjena na okoli 7,3 milijona ton, kar je približno 2 % celotne evropske porabe energije. Ta delež se trenutno uporablja predvsem v rafinerijah, proizvodnji amoniaka in kemikalij, a ima potencial, da se znatno razširi v sektorjih prevoza in industrije.
Če bi do leta 2050 EU uresničila svoj cilj in vodik predstavljal do 20 % evropske porabe energije, bi to neposredno zmanjšalo emisije toplogrednih plinov v sektorjih, kjer je najtežje preiti na elektriko, kar je ključnega pomena za dosego podnebnih ciljev.
Preberite več:
Tak prehod bi pomenil, da bi evropske države skupno zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv za desetine milijonov ton CO₂ letno, to je nekaj, kar industrijski in transportni sektor danes težko dosega samo z elektrifikacijo.
