Slovenija vstopa v zadnje leto izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), pri čemer so stanovanjske naložbe eden redkih primerov, kjer so cilji prešli iz dokumentov v oprijemljive rezultate. S pomočjo evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (NextGenerationEU) je bilo po državi zagotovljenih 1.097 novih javnih najemnih stanovanj, razpršenih v 25 občinah in skoraj vseh statističnih regijah.
Gre za kombinacijo reforme stanovanjske politike in konkretne naložbe, ki naslavlja dolgoletne strukturne probleme slovenskega stanovanjskega trga, med katerimi so pomanjkanje javnih najemnih stanovanj in omejen dostop do stanovanj za mlade, mlade družine, socialno ogrožene in druge ranljive skupine.
Prvi pomemben premik se je zgodil že leta 2021 s spremembo Stanovanjskega zakona. Ta je omogočila prilagoditev neprofitnih najemnin, večjo finančno avtonomijo javnih stanovanjskih skladov ter aktiviranje praznih stanovanj prek javnega najema. Reforma ni bila zgolj formalna, saj jo je Evropska komisija priznala kot izpolnjen mejnik in jo decembra 2023 vključila v drugo izplačilo sredstev iz NOO.
Na tej podlagi je sledila naložba, katere cilj je bil povečati fond javnih najemnih stanovanj z gradnjo novih objektov, odkupi stanovanj ter prenovami obstoječih nepremičnin, ki so dobile novo namembnost. Skupna vrednost evropskih posojilnih sredstev za ta namen je presegla 58 milijonov evrov.
Regionalna razpršenost in vloga občin
Rezultati so geografsko razpršeni, kar je pomembno z vidika regionalnega razvoja. Največji projekti so nastali v Mariboru (več kot 400 stanovanj v dveh fazah pod Pekrsko gorco), Novem mestu, Kopru in Ljubljani, hkrati pa so sredstva dosegla tudi manjše občine, od Blok in Loškega Potoka do Kozjega, Vitanja in Svete Ane. Povprečna velikost stanovanj znaša dobrih 65 kvadratnih metrov, kar kaže na usmerjenost v dolgoročno bivanje in ne zgolj začasne rešitve.
Pri izvedbi so sodelovali Stanovanjski sklad Republike Slovenije, občine, javni stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije ter specializirana podjetja. Model sodelovanja države in lokalne ravni je eden ključnih naukov tega cikla, brez aktivne vloge občin večina projektov ne bi bila izvedljiva.
Številke razkrivajo razkorak
Kljub doseženemu pa ostaja vprašanje obsega. Tisoč novih stanovanj pomeni pomemben premik v primerjavi s preteklim desetletjem, vendar ne rešuje sistemske stanovanjske stiske. Povpraševanje po javnih najemnih stanovanjih še vedno močno presega ponudbo, zlasti v večjih urbanih središčih.
To potrjujejo tudi konkretni podatki iz razpisov. Pri projektu pod Pekrsko gorco v Mariboru je za 182 razpoložljivih stanovanj prispelo 492 prijav, kar pomeni skoraj trikrat večje povpraševanje od razpoložljive ponudbe. Gre za jasen pokazatelj, da tudi ob povečani gradnji interes ostaja bistveno večji od dejanskih možnosti sistema.
Še izrazitejšo sliko ponujajo podatki na državni ravni. Na razpis Stanovanjskega sklada RS iz oktobra 2025, ki je zajemal 110 stanovanj po različnih delih države, je prispelo kar 1.005 prijav. Povpraševanje je tako skoraj desetkrat preseglo razpoložljivo ponudbo, kar jasno kaže, da trenutni tempo gradnje ne dohaja dejanskih potreb prebivalstva.
Ti podatki potrjujejo, da javna najemna stanovanja niso nišni segment, temveč ena osrednjih točk socialne in razvojne politike.
Stanovanjska politika v kontekstu NOO
Celoten slovenski Načrt za okrevanje in odpornost je vreden približno 2,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 613 milijonov posojil. Do zdaj je bilo izplačanih približno 1,1 milijarde evrov, rok za izpolnitev vseh mejnikov pa se izteče avgusta 2026.
V tem okviru stanovanjske naložbe v višini 58 milijonov evrov predstavljajo manj kot tri odstotke celotnega NOO. To po eni strani potrjuje, da gre za učinkovit in dobro izpeljan segment, po drugi strani pa odpira vprašanje, ali je bil njegov obseg glede na razsežnost stanovanjske krize sploh zadosten.
Preberite več:
Stanovanjske naložbe iz NOO bodo predvidoma del zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev Evropski komisiji. Vstop v novo finančno obdobje bo zato ključen test, ali bo Slovenija znala ta zagon ohraniti tudi brez izrednega evropskega instrumenta. Če je kaj jasno, je to, da javna najemna stanovanja niso socialni luksuz, temveč osnovna infrastruktura sodobne države.
