Slovenija je v ponedeljek na kitajskem medbančnem obvezniškem trgu (CIBM) izdala za štiri milijarde renminbijev panda obveznic, kar po tekočem tečaju znaša okrog 502 milijona evrov. Kuponska obrestna mera je 1,89 odstotka. Gre za največjo prvo izdajo panda obveznice s strani države v celotni zgodovini tega trga in za prvo državno panda obveznico v letu 2026, so sporočili z direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance.
Končni obseg je pristal na zgornji meji napovedi. Direktor direktorata za zakladništvo Marjan Divjak je še pred tednom dni v intervjuju za Econostream napovedoval izdajo med dvema in štirimi milijardami juanov. Knjiga naročil se je odprla ob 9. uri po pekinškem času z začetnim razponom obrestne mere med 1,70 in 2,20 odstotka, močan interes vlagateljev pa je izdajatelju omogočil, da je končni kupon določil pri 1,89 odstotka.
Portugalska je leta 2019 kot prva država evroobmočja izdala panda obveznico v vrednosti dveh milijard juanov s kuponom 4,09 odstotka. Ljubljana je sedem let pozneje izdala dvojni obseg po manj kot polovični obrestni meri. Razlika je deloma posledica spremenjenega kitajskega obrestnega okolja, deloma pa odraz slovenskih bonitetnih ocen, ki so z AA pri S&P višje od portugalskih.
Med vlagatelji prevladujejo kitajske banke z 98,2 odstotka. Geografsko je 93,4 odstotka kapitala prišlo iz celinske Kitajske, 6,0 odstotka iz Hongkonga in 0,6 odstotka iz Afrike. Tuji vlagatelji so prispevali 0,6 odstotka, borznoposredniške hiše pa 1,2 odstotka.
Slovensko zakladništvo z azijskimi trgi ni na začetku. Ljubljana je avgusta 2024 prvič izdala samurajsko obveznico na japonskem trgu v vrednosti 50 milijard jenov, letos pa izdajo ponovila z 31 milijardami jenov. Panda obveznica predstavlja le manjši delež letnih potreb po financiranju državnega proračuna, medtem ko glavni trg financiranja ostaja trg Evropske unije z izdajanjem sindiciranih evroobveznic. Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča bo od 90 do 95 odstotkov slovenskega dolga še naprej v evrih.
Vodilna organizatorica in vodja knjige naročil je bila Bank of China, med skupnimi organizatorji pa so bili še China Construction Bank, Industrial and Commercial Bank of China, HSBC Bank (China) in Export-Import Bank of China.
Dejanski strošek zadolževanja bo Ljubljana merila v evrih po pretvorbi z valutno zamenjavo, končna cena pa bo odvisna tudi od gibanja tečaja med juanom in evrom v obdobju trajanja obveznice.
