Oktobrski podatki Eurostat kažejo razmeroma solidno sliko storitvenega sektorja v Evropski uniji, a z izrazitim odstopanjem, saj je Slovenija zabeležila največji mesečni padec obsega storitev med vsemi državami članicami, za katere so bili na voljo podatki. Medtem ko se je obseg storitev v območju evra in v celotni European Union oktobra na mesečni ravni povečal za 0,3 odstotka, je v Slovenia upadel za 3,5 odstotka.
Takšen padec je še toliko bolj opazen, ker je Slovenija septembra beležila največjo mesečno rast storitev v EU. V enem samem mesecu je tako prišlo do izrazitega preobrata, kar odpira vprašanje, ali gre zgolj za popravek po izjemno močnem septembru ali za prvi resnejši znak ohlajanja domačega storitvenega sektorja.
Evropa raste neenakomerno
Na evropski ravni storitveni sektor ostaja v zmerni rasti. Medletno se je obseg storitev oktobra povečal za 2,1 odstotka, kar potrjuje, da storitve še naprej blažijo šibkejšo dinamiko v industriji. Rast je bila razmeroma široko osnovana. Turizem in gostinstvo sta se okrepila, pozitivno gibanje so beležile tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti ter administrativne in pomožne storitve.
Po drugi strani so se nekatere dejavnosti znašle pod pritiskom. Poslovanje z nepremičninami in transport s skladiščenjem sta na mesečni ravni upadla tako v območju evra kot v EU. Prav ti panogi sta občutljivi na stroške financiranja, energentov in splošno gospodarsko razpoloženje, zato njun padec ni povsem presenetljiv.
Zakaj Slovenija izstopa
Minus 3,5 odstotka je bistveno več kot v drugih državah z negativnim gibanjem, denimo v Grčiji ali na Slovaškem. Del razlage je gotovo v strukturi slovenskega gospodarstva, kjer imajo transport, logistika, turizem in z njimi povezane storitve nadpovprečno težo. Če se ti segmenti hkrati ohladijo, je učinek na skupni obseg storitev hitrejši in močnejši kot v večjih ali bolj razpršenih gospodarstvih.
Hkrati ne gre spregledati sezonskih in enkratnih dejavnikov. Septembrska rast je bila zelo visoka, zato je del oktobrskega padca verjetno statistična korekcija. A razlika v primerjavi z evropskim povprečjem je dovolj velika, da podatkov ni mogoče odpraviti zgolj z razlago o sezonskosti.
Medletna slika ostaja bolj umirjena
Pomembno je, da medletna primerjava za Slovenijo ostaja pozitivna. Oktobra je bil obseg storitev za 2,6 odstotka višji kot leto prej, kar je celo nekoliko nad povprečjem EU. To pomeni, da dolgoročnejši trend rasti še ni prelomljen, kljub izrazitemu mesečnemu nihanju.
Na ravni EU so medletno vse skupine storitev beležile rast, najizraziteje informacijske in komunikacijske dejavnosti. Slovenija tem trendom praviloma sledi, kar dodatno podpira tezo, da oktober še ni znak sistemskega zloma, temveč opozorilo na povečano volatilnost.
Za podjetja in odločevalce je oktobrski podatek predvsem opozorilo, da je rast storitev v Sloveniji krhkejša kot v povprečju EU. To pomeni večjo občutljivost na zunanje šoke, od razmer v mednarodni trgovini do cen energentov in finančnih pogojev.
