Cene stanovanjskih nepremičnin v Evropski uniji so se v prvem trimesečju leta 2025 v povprečju zvišale za 5,7 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Slovenija pa je izstopala po podpovprečni rasti cen, ki je znašala 3,2 odstotka, hkrati pa je zabeležila največji četrtletni padec cen med vsemi državami članicami, in sicer 2,0 odstotka v primerjavi z zadnjim lanskim trimesečjem.
Podpovprečna rast in največji četrtletni padec
Med 26 državami EU, za katere so bili na voljo podatki, je skoraj vse članice zabeležile medletno rast cen stanovanjskih nepremičnin, razen Finske, kjer so cene padle za 1,9 odstotka. Najvišje rasti so zabeležili na Portugalskem (16,3%), v Bolgariji (15,1%), na Hrvaškem (13,1%), Španiji (12,3%), Slovaškem (12,2%) in Nizozemskem (10,7%).
Slovenija je s 3,2-odstotno rastjo ostala pod povprečjem EU, podobno kot Avstrija, Belgija in Nemčija. Kljub temu pa je v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2024 Slovenija zabeležila največji padec cen stanovanjskih nepremičnin v EU, kar je zaskrbljujoč signal za domači nepremičninski trg. Poleg Slovenije so četrtletni padec zabeležile še Luksemburg (-1,2%), Finska (-1,0%) in Italija (-0,2%).
Evropski trg nepremičnin ostaja raznolik
Medtem ko so cene v večini držav rasle, so največje četrtletne rasti zabeležile Madžarska (5,2%), Portugalska (4,8%), Hrvaška (4,5%), Bolgarija (4,2%) in Španija (3,6%). V evrskem območju je bila medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin 5,4 odstotka, četrtletna pa 1,3 odstotka.
Eurostat je tudi nekoliko popravil podatke za zadnje lansko trimesečje, ko je bila medletna rast v EU 4,9 odstotka, v evrskem območju pa 4,1 odstotka, četrtletna rast pa 0,7 oziroma 0,6 odstotka.
Preberite več:
Padanje cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v prvem četrtletju lahko odraža več dejavnikov, med katerimi so lahko tudi spremembe v povpraševanju, višji stroški financiranja, pa tudi prilagajanje trga po obdobju hitre rasti cen. Kljub temu ostaja dolgoročna perspektiva odvisna od gospodarskih razmer, demografskih trendov in politike stanovanjskega razvoja.
