V drugem četrtletju letošnjega leta je Slovenija dosegla pomemben mejnik v ravnanju z odpadki. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov je prvič presegel 79 odstotkov, kar je najvišja raven od začetka spremljanja statistike leta 2022. Kljub temu pa skupna količina zbranih komunalnih odpadkov ostaja nekoliko nižja kot pred letom dni, so danes objavili na Statističnem uradu.
V obdobju april-junij 2025 je bilo v Slovenijo zbranih skoraj 2,4 milijona ton odpadkov, kar je skoraj devet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Več kot tri četrtine teh odpadkov predstavljajo gradbeni odpadki, katerih količina je zrasla za 14 odstotkov. Količina komunalnih odpadkov je medtem upadla za desetino, na nekaj več kot 245.000 ton.
Med komunalnimi odpadki so največji upad zaznali pri mešanih komunalnih odpadkih (več kot 25 odstotkov manj), plastični embalaži (za petino manj) in kosovnih odpadkih (za skoraj 17 odstotkov manj).
Ločeno zbiranje v vzponu
Kljub manjši skupni količini komunalnih odpadkov je delež ločeno zbranih dosegel rekordnih 79,1 odstotka. Prav ločeno zbiranje omogoča učinkovitejše recikliranje in zmanjšuje obremenitve na okolje.
Največji del ločeno zbranih odpadkov predstavljajo papir in karton, ki skupaj z biorazgradljivimi odpadki zavzemajo skoraj polovico vseh ločeno zbranih komunalnih odpadkov (25% papir in karton, 24% biorazgradljivi). Sledita mešana in sestavljena embalaža s 15 odstotki ter les in lesena embalaža z 11 odstotki.
Količine komunalnih odpadkov, predvidenih za odlaganje in zasipanje, pa so se ponovno zmanjšale. Odlaganje komunalnih odpadkov je v drugem četrtletju upadlo za skoraj 37 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, zasipavanje pa za 8 odstotkov. To kaže na prehod v bolj trajnostne prakse upravljanja z odpadki in uspehe v povečevanju recikliranja.
Povečanje recikliranja in nove težave
V primerjavi z lanskim letom je bilo za recikliranje predvidenih 4% več odpadkov, skupno skoraj 595.000 ton. Vendar so količine odpadkov, predelanih v bioplinarnah in kompostarnah, nekoliko upadle – za več kot desetino.
Prav tako pa ostajajo izzivi z energetsko uporabo odpadkov, saj je bilo nekaj več kot 30.000 ton odpadkov namenjenih sežigu za energetske potrebe, kar je za 15 odstotkov manj kot pred letom.
Preberite več:
Statistika o odpadkih jasno kaže, da je Slovenija na dobri poti k napredku v ločevanju in recikliranju, kar je tudi del evropskih okoljskih ciljev. Kljub temu pa se zavedamo, da so skupne količine nastalih in zbranih odpadkov v Sloveniji visoke in da je potrebnih še več prizadevanj za zmanjšanje odpadkov ter večjo učinkovitost obdelave.
