Slovenija z velikim minusom v trgovini, začetek leta pod pričakovanji

Februarski podatki o zunanji trgovini kažejo na izrazit padec slovenskega izvoza, ki je na prvi pogled videti alarmanten. Vrednost izvoza je dosegla 5,2 milijarde evrov in bila kar za 38,9 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. Uvoz se je v istem času zmanjšal precej manj, za 9,7 odstotka, kar je seveda poslabšanje trgovinske bilance.

Toda slika ni tako enostavna. Razlog za velik padec ni splošno ohlajanje gospodarstva, temveč specifičen statistični učinek, povezan s t. i. posli oplemenitenja. Največji udarec je prišel iz trgovine z državami zunaj Evropske unije. Izvoz v te države se je po podatkih državnega statističnega urada znižal za kar 56,7 odstotka, medtem ko je izvoz v članice EU ostal praktično nespremenjen.

Osnovni tokovi trgovine znotraj EU ostajajo stabilni, medtem ko je padec skoncentriran v bolj volatilnem delu izvoza, ki vključuje tudi globalne dobavne verige. Če iz podatkov izločimo posle oplemenitenja, se slika precej spremeni. Izvoz v nečlanice EU bi se v tem primeru celo povečal za 6,2 odstotka, kar kaže, da realna aktivnost podjetij ni tako šibka, kot kažejo skupni podatki.

Uvoz upadel precej manj

Na uvozni strani ni bilo tako izrazitih premikov. Skupna vrednost uvoza je znašala 5,8 milijarde evrov, kar je skoraj desetodstotni padec na letni ravni.

Uvoz iz držav EU se je zmanjšal le za 1,3 odstotka, medtem ko je uvoz iz nečlanic padel za 16,1 odstotka. Tudi tukaj imajo pomembno vlogo posli oplemenitenja, saj bi brez njih uvoz iz držav zunaj EU dejansko rahlo zrasel.

Takšna dinamika kaže na relativno stabilno domače povpraševanje, medtem ko so nihanja bolj povezana z mednarodnimi proizvodnimi cikli.

Podatki o zunanji trgovini (februar 2026)

Primanjkljaj ostaja, pokritost pada

Slovenija je februar končala s primanjkljajem v blagovni menjavi v višini 0,6 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 89,8 odstotka, kar je opazno manj kot v obdobjih, ko je izvoz močnejši.

Na ravni prvih dveh mesecev leta je primanjkljaj dosegel že 1,8 milijarde evrov, pokritost pa je padla na 84,2 odstotka. To potrjuje, da je začetek leta za zunanjo trgovino šibkejši.

Prva dva meseca leta v rdečem

Če pogledamo širšo sliko, je bil padec izvoza v prvih dveh mesecih leta 32,8-odstoten, uvoz pa je upadel za 3,8 odstotka. Tudi tukaj izstopa močan padec izvoza v nečlanice EU, ki je dosegel 52 odstotkov.

Takšni premiki pogosto niso znak nenadnega padca konkurenčnosti, temveč posledica velikih enkratnih poslov v preteklem letu, ki ustvarjajo visoko primerjalno osnovo.

Podrobnejši pogled podatkov pokaže precej bolj umirjeno sliko. Jedrni del izvoza, predvsem v EU, ostaja stabilen, kar je za slovensko gospodarstvo ključno. Glavno tveganje ostaja odvisnost od globalnih tokov in velikih enkratnih poslov, ki lahko v posameznih mesecih močno izkrivijo statistiko. Prihodnji meseci bodo bolj pomembni za oceno dejanskega trenda. Če se izvoz v nečlanice EU stabilizira brez večjih nihanj, lahko leto 2026 kljub slabšemu začetku ostane relativno solidno.