Republika Slovenija je danes objavila mandat za izdajo tako imenovane panda obveznice na kitajskem medbančnem trgu, s čimer postaja šele druga država evroobmočja, ki se je odločila za zadolževanje v kitajski valuti. Pred njo je to leta 2019 storila le Portugalska, ko je izdala triletno obveznico v vrednosti dveh milijard juanov z donosom 4,09 odstotka. Kot vodilnega organizatorja izdaje in vodjo knjige naročil je Ljubljana imenovala Bank of China, med skupnimi organizatorji pa so še China Construction Bank, Industrial and Commercial Bank of China, HSBC Bank (China) ter Export-Import Bank of China.
Direktor direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance Marjan Divjak je v februarskem intervjuju za Econostream povedal, da bo pričakovana velikost izdaje med dvema in štirimi milijardami juanov, kar po trenutnem tečaju znaša med 250 in 500 milijoni evrov. Dejanske stroške bo Ljubljana merila v evrih po pretvorbi z valutno zamenjavo. Če bodo tržne razmere ugodne, bo do izdaje prišlo, je dodal Divjak.
Za dvomilijonsko državo z bonitetno oceno AA pri S&P, A+ pri Fitchu in A2 pri Moody’su je vstop na drugi največji obvezniški trg na svetu logičen korak v strategiji, ki jo je slovensko zakladništvo začrtalo že pred leti. Ljubljana je avgusta 2024 prvič izdala samurajsko obveznico na japonskem trgu v vrednosti 50 milijard jenov, letos pa izdajo ponovila z 31 milijardami jenov. Panda obveznica dopolnjuje ta pristop z azijskimi institucionalnimi vlagatelji, ki jih sindicirana evroobveznica ne doseže.
Minister za finance Klemen Boštjančič je ob obisku Pekinga oktobra lani za Financial Times opozoril, da so majhne, odprte ekonomije posebej izpostavljene motnjam v globalni trgovini, ki jih povzročajo ameriške carine in kitajske omejitve izvoza kritičnih surovin. Neposreden dostop do kitajskih vlagateljev je del odgovora na to ranljivost, čeprav bo od 90 do 95 odstotkov slovenskega dolga še naprej v evrih.
Portugalska je leta 2019 s svojo panda obveznico pritegnila trikratno povpraševanje, kar je takrat potrdilo apetit kitajskih institucionalnih vlagateljev po evropskem državnem dolgu z ugodnimi bonitetnimi ocenami. Slovenija danes vstopa na ta trg v znatno drugačnih razmerah, sredi iranske krize, ki je februarja pretresla svetovne trge, in ob naraščajočih pričakovanjih glede obrestnih mer ECB. Uspeh izdaje bo pokazal, ali kitajski vlagatelji slovensko obveznico ocenjujejo enako ugodno kot mednarodne bonitetne agencije.
