Slovenija je leta 2023 za programe socialne zaščite namenila 14,8 milijarde evrov, kar je 7,2 odstotka več kot leto prej, so sporočili iz državnega statističnega urada (SURS).
Kljub temu pa delež teh izdatkov v bruto domačem proizvodu (BDP) znaša 23,1 odstotka, kar je v primerjavi z letom prej 1,1 odstotne točke manj. Razlog za to je predvsem hitrejša rast slovenskega gospodarstva v primerjavi z rastjo socialnih izdatkov.
Prevladujeta področji starost in zdravje
Skoraj tri četrtine vseh sredstev za socialno zaščito je šlo za dva ključna sektorja: starostnike in zdravstveno varstvo. Za starost je bilo namenjenih 5,79 milijarde evrov oziroma skoraj 40 odstotkov vseh socialnih izdatkov, za bolezen in zdravstveno varstvo pa 5,4 milijarde evrov (37%).
Ostali pomembni segmenti so bili družina in otroci (1,1 milijarde) ter invalidnost in smrt hranitelja družine. Manjši del sredstev (5,9%) je bil namenjen socialno ogroženim skupinam, brezposelnosti in subvencioniranju najemnin.
Izdatki za večino področij socialne zaščite so se povečali. Najhitreje so rasli stroški za invalidnost (+8,2%) in za družino ter otroke (+8,1%). Izdatki za starostnike in zdravstvo pa sta se povečala za okoli 7%. Edino področje, kjer so se izdatki zmanjšali, je bila brezposelnost, ki je bila nižja za 7,3 odstotka.
Socialni prispevki glavni vir financiranja
Več kot 70 odstotkov sredstev za socialno zaščito prihaja iz socialnih prispevkov, ki so leta 2023 dosegli vrednost 10,4 milijarde evrov. Od tega so prispevki zaposlenih zagotovili 41,6 odstotka virov, prispevki delodajalcev pa 29,2%. Prispevki države so znašali 4,07 milijarde evrov in so se na letni ravni zmanjšali za odstotno točko v strukturi financiranja.
Preberite več:
V Sloveniji je bilo konec leta 2023 kar 683.714 upravičencev do pokojnin, kar je 1,3 odstotka več kot leto prej. Povečalo se je predvsem število starostnih upokojencev (+1,9%) in prejemnikov pokojnin zaradi smrti hranitelja družine (+0,3%), medtem ko se je število invalidskih upokojencev zmanjšalo za 5,4 odstotka.
