Slovenija je v drugem četrtletju 2025 zabeležila padec emisij toplogrednih plinov za 8,6 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta – največje zmanjšanje med vsemi članicami Evropske unije. Hkrati je slovensko gospodarstvo nadaljevalo z rastjo, s čimer je država postala eden redkih primerov uspešne dekarbonizacije brez žrtvovanja gospodarskega razvoja.
Podatki Eurostata kažejo, da je skupna emisija toplogrednih plinov v Sloveniji v drugem četrtletju padla na približno 8,5 milijona ton CO2 ekvivalenta. Hkrati je bruto domači proizvod zrasel za 1,3 odstotka v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2024.
Dekarbonizacija ob gospodarski rasti
Slovenija sodi v skupino le devetih držav EU, ki so v drugem četrtletju uspele zmanjšati emisije, medtem ko so hkrati beležile rast BDP. Druge države v tej skupini so Avstrija, Ciper, Danska, Francija, Italija, Nizozemska, Romunija in Švedska.
| Kazalnik | Vrednost | Primerjava z EU |
|---|---|---|
| Padec emisij | -8,6% | Povprečje EU: -0,4% |
| Rast BDP | +1,3% | Povprečje EU: +1,3% |
| Mesto v EU | 1. mesto (največje zmanjšanje) | Od 27 držav |
| Vir: Eurostat | ||
V istem obdobju je povprečno zmanjšanje emisij v EU znašalo le 0,4 odstotka, kar dodatno poudarja slovenski rezultat.
Kateri sektorji so prispevali k padcu?
Po podatkih Eurostata je bilo največje letno zmanjšanje emisij zabeleženo v sektorju proizvodnje električne energije, plina, pare in klimatizacije, kjer je padec znašal 2,9 odstotka. Predelovalna industrija ter sektor prometa in skladiščenja sta zmanjšala emisije za 0,4 odstotka.
| Sektor | Zmanjšanje (leto/leto) |
|---|---|
| Proizvodnja električne energije, plina in pare | -2,9% |
| Predelovalna industrija | -0,4% |
| Promet in skladiščenje | -0,4% |
| Vir: Eurostat | |
Regionalna primerjava
Od 27 držav članic je 14 zabeležilo letno povečanje emisij, 12 jih je zabeležilo zmanjšanje, medtem ko je Estonija imela stabilne številke. Poleg Slovenije sta največje zmanjšanje zabeležili Nizozemska (-5,9%) in Finska (-4,2%).
Finska in Nemčija sta ob zmanjšanju emisij zabeležili tudi padec BDP, kar kaže na recesijske pritiske v teh gospodarstvih.
Podnebni cilji EU
Evropski podnebni zakon postavlja obveznost za vse države članice, da dosežejo zmanjšanje neto emisij za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, s končnim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050.
| Cilj | Rok | Status Slovenije |
|---|---|---|
| -55% neto emisij | 2030 | V teku |
| Podnebna nevtralnost | 2050 | V pripravi |
| Rezultat Q2 2025 | – | -8,6% (najboljši v EU) |
| Vir: Eurostat, Evropski podnebni zakon | ||
