V letu 2025 je Slovenija znova zdrsnila v izrazitejši javnofinančni primanjkljaj, pa čeprav so prihodki države močno rasli. Po najnovejših podatkih statističnega urada je primanjkljaj sektorja država dosegel 1,749 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, kar pomeni občuten obrat glede na leto prej, ko je bil primanjkljaj bistveno nižji. Na prvi pogled gre za še vedno obvladljivo številko, vendar pod površjem razkriva precej bolj kompleksen trend, ki ga je za razumevanje pomembno razstaviti na posamezne dele.
Država je v letu 2025 zbrala 33,2 milijarde evrov prihodkov, kar je približno 2,5 milijarde več kot leto prej. Toda na drugi strani so izdatki narasli še hitreje in dosegli skoraj 35 milijard evrov, kar pomeni povečanje za več kot 3,6 milijarde evrov. Prav ta razlika je ključna za razumevanje rasti primanjkljaja, saj ne gre za problem prihodkov, temveč za tempo rasti porabe.
To je pomemben premik tudi z vidika fiskalne politike. V letu 2024 se je zdelo, da se javne finance postopoma stabilizirajo, saj je primanjkljaj padel na manj kot odstotek BDP. Leto 2025 pa kaže, da je šlo bolj za začasen učinek kot za trajen obrat. Država je ponovno v fazi, ko izdatki prehitevajo prihodke, kar dolgoročno pomeni pritisk na javne finance.
Kje nastaja primanjkljaj?
Struktura primanjkljaja razkriva, da največji del bremena nosi centralna država, ki je ustvarila kar 1,686 milijarde evrov minusa. Lokalna raven je prispevala relativno majhen del, medtem ko so skladi socialne varnosti celo ustvarili rahel presežek. To pomeni, da problem ni sistemski na vseh ravneh, temveč predvsem koncentriran v državnem proračunu.
Takšna slika je pomembna tudi za prihodnje ukrepe. Če je primanjkljaj skoncentriran na eni ravni, so tudi rešitve bolj ciljno usmerjene, hkrati pa politično občutljive, saj posegajo neposredno v državno porabo in prioritete.
Dolg pada na papirju, raste v realnosti
Na prvi pogled je slika dolga precej bolj optimistična. Delež dolga v BDP se je znižal na 65,7 odstotka, kar pomeni nadaljevanje postopnega padanja iz zadnjih let. Toda ta podatek skriva pomembno podrobnost. V absolutnem znesku se je dolg povečal za več kot 1,5 milijarde evrov in dosegel 46,3 milijarde evrov.
To pomeni, da izboljšanje ni posledica zniževanja dolga, temveč rasti gospodarstva. Takšna dinamika je sicer značilna za obdobja rasti, vendar postane problematična v trenutku, ko se gospodarska rast upočasni ali ko se povečajo stroški financiranja.
Obrat po letu stabilizacije
| Leto | Prihodki (mrd €) | Izdatki (mrd €) | Primanjkljaj (mrd €) | Dolg (% BDP) |
|---|---|---|---|---|
| 2023 | 28,2 | 29,8 | -1,7 | 68,3 % |
| 2024 | 30,7 | 31,3 | -0,6 | 66,4 % |
| 2025 | 33,2 | 35,0 | -1,7 | 65,7 % |
Če pogledamo podatke zadnjih treh let, je obrat zelo jasen. Po obdobju postopne stabilizacije se je Slovenija v letu 2025 ponovno vrnila v višji primanjkljaj, kar kaže na spremembo dinamike javnih financ.
Tabela jasno pokaže, da je leto 2024 predstavljalo kratkotrajno izboljšanje, leto 2025 pa vračanje v bolj ekspanzivno fiskalno politiko.
Strošek obresti postaja vse pomembnejši
Eden najbolj podcenjenih elementov v tej zgodbi so obresti. Država je za obresti v letu 2025 namenila 900 milijonov evrov, kar je največ v zadnjih letih. Ta številka postaja vse pomembnejša, saj neposredno zmanjšuje manevrski prostor za druge politike, od investicij do socialnih transferjev.
V okolju višjih obrestnih mer, ki so posledica inflacijskih pritiskov in zaostrene monetarne politike, lahko ta strošek v prihodnjih letih še naraste. To pomeni, da bo del proračuna vse bolj namenjen servisiranju dolga, ne pa razvojnim projektom.
Preberite več:
Slovenija se še vedno nahaja pod mejo treh odstotkov BDP, ki jo določa evropski fiskalni okvir, zato formalno ne izstopa kot problematična država. Vendar trendi kažejo smer, ki jo bo v prihodnjih letih težko ignorirati. Če se bo rast izdatkov nadaljevala hitreje od rasti prihodkov, se bo pritisk na javne finance povečeval.
