Slovenijo skrbi recesija, svet trgovinske vojne

Geoekonomska konfrontacija je prehitela vse ostale grožnje in postala največja skrb svetovnih voditeljev, kaže novo poročilo Svetovnega gospodarskega foruma.

Svetovni gospodarski forum je v sredo objavil poročilo o globalnih tveganjih za leto 2026, ki temelji na anketiranju več kot 1.300 voditeljev in strokovnjakov iz akademskih krogov, poslovnega sveta, civilne družbe in vlad. Polovica jih pričakuje turbulentno ali viharno svetovno okolje v naslednjih dveh letih, kar je 14 odstotnih točk več kot lani. Le en odstotek jih napoveduje mirne čase.

Geoekonomska konfrontacija — uporaba orodij, kot so sankcije, carine, omejitve naložb in blokade izvoza — je prvič pristala na vrhu lestvice tveganj. Lani je bila na tretjem mestu. Osemnajst odstotkov anketirancev jo navaja kot tveganje, ki bo najverjetneje sprožilo globalno krizo. Sledijo ji državni oboroženi konflikti s 14 odstotki, ekstremni vremenski pojavi, družbena polarizacija ter dezinformacije.

Gospodarska tveganja so zabeležila največji vzpon na dvoletnem horizontu. Tako tveganje gospodarske recesije kot tveganje inflacije sta poskočili za osem mest — na 11. oziroma 21. pozicijo. Tveganje zloma borznega balona je napredovalo za sedem mest na 18. pozicijo.

Nevarni učinki umetne inteligence so tveganje, ki se je na lestvici povzpelo najhitreje — s 30. mesta na kratkoročnem horizontu na 5. mesto v desetletni projekciji. Po ocenah foruma bi izpodrivanje delavcev lahko vodilo do množičnega povečanja neenakosti dohodkov, globljih družbenih razkolov in krčenja potrošnje.

Po podatkih forumove ankete med voditelji podjetij hrvaške in madžarske voditelje skrbi inflacija, avstrijske pa motnje dobavnih verig. V Sloveniji ostaja vodilna skrb recesija — edina država v regiji, kjer ta strah prevladuje.

Razlog sega v prvo četrtletje 2025. Medtem ko so sosednje države utrpele posledice energetske krize in inflacijskega šoka, je Slovenija ohranila stabilno rast. Izvoz je bil odporen, turizem se je vrnil na predpandemične ravni, trg dela je ostal napnjen. Voditelji podjetij niso občutili akutne bolečine — zato jim inflacija ne jemlje spanja. Namesto tega jih tišči strah pred tem, kar še prihaja: ohlajanje evropskega povpraševanja, ki bi lahko potegnilo slovensko industrijo navzdol.

Po podatkih Eurostata je imela Slovenija v tretjem četrtletju 2025 presežek tekočega računa v višini 0,9 milijarde evrov. Za primerjavo: Hrvaška je zabeležila primanjkljaj 1,2 milijarde evrov, Madžarska primanjkljaj 0,8 milijarde evrov. Avstrija je bila v presežku 2,1 milijarde evrov.

Saadia Zahidi, izvršna direktorica foruma, je ob predstavitvi poročila dejala, da vstopamo v novo dobo tekmovanja. “Tekmovanje oblikuje vsa druga globalna tveganja — od geoekonomske konfrontacije do nenadzorovane tehnologije in naraščajočega dolga,” je povedala za CNBC.

Borge Brende, predsednik in izvršni direktor foruma, je dodal, da se oblikuje nov tekmovalni red, v katerem si velike sile prizadevajo zagotoviti svoje interesne sfere. Letno srečanje v Davosu, ki se bo začelo 19. januarja, bo po njegovih besedah priložnost za dialog med tekmovalnimi stranmi.

Srečanja se bo letos udeležil ameriški predsednik Donald Trump z največjo ameriško delegacijo doslej. Med udeleženci bodo tudi nemški kancler Friedrich Merz, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, kanadski premier Mark Carney in kitajski podpredsednik vlade He Lifeng.

Okoljska tveganja so na kratkoročnem horizontu izgubila mesta. Ekstremni vremenski pojavi so zdrsnili z 2. na 4. mesto, onesnaževanje s 6. na 9. mesto. Vendar pa na desetletnem horizontu okoljske grožnje ponovno prevladajo — ekstremni vremenski pojavi, izguba biotske raznovrstnosti in kritične spremembe zemeljskih sistemov zasedajo prva tri mesta.

Triinsedemdeset odstotkov anketirancev pričakuje turbulentno ali viharno okoljsko napoved v naslednjem desetletju — več kot v katerikoli drugi kategoriji.