Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubi hrane in odpadni hrani, ki ga bomo letos obeležili že šestič – pod geslom skupnega ukrepanja za trajnostno prehransko prihodnost. Namen dneva je opozoriti na resne posledice netrajnostne porabe in pridelave hrane za okolje, gospodarstvo in družbo ter spodbuditi spremembe na vseh ravneh – od posameznika do sistemskih politik.
Podatki SURS kažejo, da je prebivalec Slovenije lani zavrgel v povprečju 79 kilogramov hrane, od tega največ, kar 44 odstotkov, v gospodinjstvih. Še posebej zaskrbljujoče je, da bi bila tretjina te hrane še užitna. Podobne težave se pojavljajo tudi v gostinstvu, proizvodnji hrane in trgovini.
Evropska komisija je zato do leta 2030 postavila jasne cilje: za 10 odstotkov zmanjšati odpadke v proizvodnji in za 30 odstotkov na prebivalca v gospodinjstvih ter gostinstvu. Kot posamezniki lahko k temu prispevamo z odgovornim načrtovanjem nakupov, pravilnim shranjevanjem živil, uporabo presežkov, vključevanjem v lokalne pobude in kompostiranjem.
Kilogram užitne hrane konča vsak teden v smeteh
Povprečno slovensko gospodinjstvo tedensko zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne. To pomeni izgubo do pet evrov na teden, kar se na letni ravni povzpne v več deset milijonov evrov zapravljenega denarja pri nas in velik pritisk na okolje, so pokazali rezultati raziskave, izvedene v okviru projekta LIFE IP Care4Climate.
Raziskava, ki jo je izvedlo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, vključuje dve metodi: sortirno analizo bioloških odpadkov in vodenje kuhinjskega dnevnika. Da bi pri tem zajeli sezonske vplive, so analizirali podatke iz jesensko-zimskega in spomladansko-poletnega obdobja.
Rezultati sortirne analize kažejo, da odpadna hrana predstavlja 24 odstotkov vseh bioloških odpadkov. Od te količine je užitni del kar 22,5 odstotka, medtem ko je neužitni del kar 76 odstotkov. V užitnem delu odpadkov prevladuje zelenjava (32 odstotkov), sledijo sadje (22 odstotkov), meso in mesni izdelki ter kruh s pekovskimi izdelki, vsak s po osmimi odstotki.
Sistematično vodenje kuhinjskega dnevnika je pokazalo, da v gospodinjstvih tedensko nastane skoraj 2,2 kilograma odpadne hrane na gospodinjstvo, kar znaša približno dve tretjini kilograma na posameznega člana. Skoraj 40 odstotkov odpadne hrane je užitne, kar v praksi pomeni, da bi jo bilo mogoče preprečiti in uporabiti.
Ločevanje ključno za zmanjševanje odpadkov
Več kot polovico nastale odpadne hrane, 52 odstotkov, zavržejo v sistem komunalnih odpadkov, medtem ko preostanek predelajo na drugačne načine, kot so hišni kompostniki, kanalizacijsko omrežje ali kot krma za živali.
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte poudarja, da je ločevanje med užitnim in neužitnim delom hrane ključno za učinkovito načrtovanje ukrepov za zmanjševanje odpadkov hrane. V ta namen so pomembne raziskave, ki zagotavljajo kakovostne in zanesljive podatke o nastanku in obdelavi odpadne hrane.
Za Slovenijo so rezultati raziskav pomembni tako za izboljšanje nacionalne metodologije merjenja kot tudi za podporo pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanje politik za ravnanje z odpadno hrano.
Preberite več:
Ministrstvo bo pripravilo tudi smernice za zmanjšanje nastajanja odpadne hrane, ki bodo naslovile štiri ključne skupine: osnovne šole in vrtce, bolnišnice in domove za ostarele, občine in komunalne službe ter nastanitvene kapacitete in gostinstvo.
